TRIDESETO POGLAVJE30
Kako je Jakob obogatel
0 Comments
DEVETINDVAJSETO POGLAVJE: |
BIBLIJA | KOMENTAR |
1 Jakob je vzdignil svoje noge in šel v deželo sinov vzhoda. 2 Pogledal je in zagledal vodnjak na polju. Pri njem so počivale tri črede drobnice, kajti iz tega vodnjaka so napajali črede. Odprtina pri vodnjaku pa je bila pokrita z velikim kamnom. 3 Kadar so se tam zbrale vse črede, so ga odvalili in napojili drobnico. Nato pa so kamen spet zavalili na njegovo mesto nad odprtino. 4 Jakob jim je rekel: »Bratje, od kod ste?« Rekli so: »Iz Harána smo.« |
5 Rekel jim je: »Ali poznate Labána, Nahórjevega sina?« Rekli so: »Poznamo.« | V prejšnjem poglavju piše, da je Labán sin Betuéla in ne Nahórja, kar kaže na nenatančnost podatkov v Bibliji. (28:5) |
6 Rekel jim je: »Ali se mu dobro godi?« Rekli so: »Dobro. Glej, njegova hči Rahela prihaja z drobnico.« 7 Rekel je: »Poglejte, dan je še dolg, ni še čas, da bi zbrali živino; napojite drobnico in pojdite past!« 8 Pa so rekli: »Ne moremo, dokler se ne zberejo vse črede. Potem odvalijo kamen z odprtine vodnjaka in napojimo drobnico.« 9 Ko je še govoril z njimi, je prišla Rahela z drobnico svojega očeta; bila je namreč pastirica. 10 Ko je Jakob videl Rahelo, hčer materinega brata Labána, in drobnico materinega brata Labána, je pristopil in odvalil kamen z odprtine vodnjaka in napojil drobnico materinega brata Labána. 11 Potem je Jakob poljubil Rahelo in na glas zajokal. 12 In Jakob je povedal Raheli, da je brat njenega očeta in Rebekin sin. Tekla je to povedat očetu. 13 Ko je Labán slišal sporočilo o sestrinem sinu Jakobu, mu je tekel naproti, ga objel in poljubil ter ga popeljal v svojo hišo. Potem je Labánu povedal vse, kar se je zgodilo. 14 Labán mu je rekel: »Zares si moja kost in moje meso!« In Jakob je ostal pri njem mesec dni. |
15 Potem je Labán rekel Jakobu: »Mar mi boš zato, ker si moj brat, zastonj služil? Povej mi, kakšno plačilo hočeš!« 16 Labán pa je imel dve hčeri: starejši je bilo ime Lea, mlajši pa Rahela. 17 Leine oči so bile motne, Rahela pa je imela lepo postavo in lep obraz. 18 Ker je Jakob ljubil Rahelo, je rekel Labánu: »Služil ti bom sedem let za tvojo mlajšo hčer Rahelo.« 19 Labán je rekel: »Boljše je, da jo dam tebi, kakor da bi jo dal komu drugemu. Ostani pri meni!« 20 Jakob je služil za Rahelo sedem let, toda ker jo je ljubil, so se mu zdela kakor nekaj dni. 21 Tedaj je rekel Labánu: »Daj mi mojo ženo, da grem k njej! Kajti čas je potekel.« 22 Labán je zbral vse može iz kraja in napravil svatbo. 23 Zvečer pa je vzel hčer Leo in jo pripeljal k njemu, da je šel k njej. 24 Labán je dal hčeri Lei svojo deklo Zilpo za deklo. |
25 Zjutraj pa, glej, je bila tam Lea! Tedaj je Jakob rekel Labánu: »Kaj si mi vendar storil! Ali ti nisem služil za Rahelo? Zakaj si me prevaral?« 26 Labán je rekel: »V našem kraju ni navada, da bi mlajšo hčer oddajali pred starejšo. | Vsi poznamo težave tretjega sveta, ko ti tast da napačno ženo. |
27 Dokončaj teden s to, potem ti dam še ono, zanjo pa mi boš služil še drugih sedem let.« 28 Jakob je storil tako; dokončal je teden z Leo. Nato mu je Labán dal hčer Rahelo za ženo. 29 Tej je dal svojo deklo Bilho za deklo. 30 Jakob je šel tudi k Raheli in je bolj ljubil Rahelo kakor Leo. In služil mu je še drugih sedem let. | Reševanje težav tretjega sveta, ko dobiš napačno ženo, nato pa ti tast iz dobrega srca ponudi še pravo za sedem let dela. Akcija: 7 let dela za eno, 14 let za dve! |
31 Ko je GOSPOD videl, da je Lea zapostavljena, ji je odprl naročje, Rahela pa je ostala nerodovitna. 32 Lea je spočela in rodila sina. Dala mu je ime Ruben; rekla je namreč: »GOSPOD se je ozrl na mojo bedo. Zdaj me bo mož ljubil.« 33 Spet je spočela in rodila sina. Rekla je: »GOSPOD je slišal, da sem zapostavljena, in mi je dal še tega.« Dala mu je ime Simeon. 34 In spet je spočela in rodila sina. Rekla je: »Zdaj se bo mož vendar držal mene, saj sem mu rodila tri sinove.« Zato mu je dala ime Levi. 35 Spet je spočela in rodila sina. Rekla je: »Tokrat bom hvalila GOSPODA.« Zato mu je dala ime Juda. Potem ni več rodila. | Bog je svojo pravičnost izkazal tako, da je Lei, ki je bila manj ljubljena dal možnost otroka, Raheli, ki je bila bolj ljubljena pa je onemogočil, da bi imela otroke. Super pravičnost Boga. Zanimivo je, da je Lea tako zelo zapostavljena, hkrati pa daje tako veliko otrok. Jih je spočela iz zapostavljenosti? |
OSEMINDVAJSETO POGLAVJE:
28
BIBLIJA | KOMENTAR |
1 Izak je tedaj poklical Jakoba, ga blagoslovil in mu zapovedal: »Ne jemlji si žene izmed Kánaanovih hčera! | Zanimivo, da Izak še vedno upošteva Noetove besede v 9. poglavju: »Preklet bodi Kánaan; bodi hlapec hlapcev svojih bratov!«(1 Mz 9:25) |
2 Odpravi se na pot in pojdi v Mezopotamijo, v hišo Betuéla, očeta tvoje matere, in od tam si vzemi ženo, izmed hčera materinega brata Labána! 3 Bog Mogočni naj te blagoslovi, naj te stori rodovitnega in te namnoži, da bo iz tebe nastalo občestvo ljudstev! 4 Naj ti dá Abrahamov blagoslov, tebi in tvojim potomcem za teboj, da vzameš v last deželo svojega tujčevanja, ki jo je Bog dal Abrahamu!« |
5 Tako je Izak poslal Jakoba od doma. In šel je v Mezopotamijo k Labánu, sinu Aramejca Betuéla, bratu Jakobove in Ezavove matere Rebeke. | Že v naslednjem poglavju piše, da je Labán sin Nahórja in ne Betuéla, kar zopet kaže na veliko zmotljivost Biblije. (29:5) |
6 Ezav je izvedel, kako je Izak blagoslovil Jakoba in ga odposlal v Mezopotamijo, da bi si od tam vzel ženo, in kako mu je pri blagoslovu zapovedal in rekel: »Ne jemlji si žene izmed kánaanskih hčera!« 7 In še, da je Jakob poslušal očeta in mater ter odšel v Mezopotamijo. 8 Tako je Ezav spoznal, da njegov oče ne vidi rad kánaanskih hčera. 9 Šel je torej k Izmaelu in si vzel k svojima ženama za ženo še Mahaláto, hčer Abrahamovega sina Izmaela, Nebajótovo sestro. | Še več materiala za našo ljubiteljico poligamije - Biblijo. |
10 Jakob je odšel iz Beeršébe in potoval proti Haránu. 11 Dospel je do nekega kraja, in ker je sonce že zašlo, je tam prenočil. Vzel je enega od kamnov tistega kraja, si ga položil za vzglavje in zaspal na tistem mestu. |
12 V sanjah so se mu prikazale stopnice, ki so bile postavljene na zemljo, vrh pa jim je segal do neba. In po njih so Božji angeli hodili gor in dol. 13 In glej, GOSPOD je stal zgoraj in rekel: »Jaz sem GOSPOD, Bog tvojega očeta Abrahama in Izakov Bog. Zemljo, na kateri ležiš, bom dal tebi in tvojim potomcem. | Bog se zopet prikaže le preko sanj. To, da se ti Bog prikaže v sanjah se zdi kot dober način, da si lahko sam izmisliš kaj ti je Bog rekel, zato da te drugi vzamejo za božjega. Zanimivo je tudi, da so si vsi te ljudje, ki so sanjali Boga,sanje tudi zapomnili, saj jih velikokrat pozabimo. Se je Bog že prikazal v sanjah, vendar so ljudje pozabili in zato izpustili pomembne besede/prerokbe Boga? |
14 Tvojih potomcev bo kakor prahu zemlje. Razširil se boš proti zahodu in vzhodu, proti severu in jugu, in v tebi in tvojem potomstvu bodo blagoslovljeni vsi rodovi zemlje. 15 Glej, jaz bom s teboj in varoval te bom, kjer koli boš hodil, in pripeljal te bom nazaj v to deželo. Zares te ne bom zapustil, dokler ne storim, kar sem ti obljubil.« 16 Ko se je Jakob prebudil, je rekel: »Zares, GOSPOD je na tem kraju, pa nisem vedel.« 17 Prevzel ga je strah in je rekel: »Kako strah vzbujajoč je ta kraj! To ni nič drugega kakor hiša Božja in vrata nebeška!« 18 Zjutraj je Jakob zgodaj vstal, vzel kamen, ki ga je imel za vzglavje, in ga postavil za spomenik ter na vrh izlil olje. 19 Ta kraj je imenoval Betel, prej pa se je mesto imenovalo Luz. 20 Potem se je Jakob zaobljubil in rekel: »Če bo Bog z menoj in me bo varoval na poti, po kateri hodim, če mi bo dajal kruha, da ga bom jedel, in obleko, da se bom oblačil, 21 in če se bom srečno vrnil v očetovo hišo, bo GOSPOD moj Bog. 22 Ta kamen pa, ki sem ga postavil za spomenik, bo Božja hiša. In od vsega, kar mi boš dal, ti bom zagotovo dajal desetino.« |
SEDEMINDVAJSETO POGLAVJE:
Jakobova zvijača in Izakov blagoslov
27
BIBLIJA | KOMENTAR |
1 Izak se je postaral in oči so mu opešale, da ni mogel videti. Poklical je starejšega sina Ezava in mu rekel: »Moj sin!« Ta mu je rekel: »Tukaj sem.« 2 Rekel je: »Glej, postaral sem se in ne vem, kdaj pride dan moje smrti. 3 Vzemi zdaj svojo pripravo, tulec in lok, pojdi na polje in ulôvi zame kako divjad! | Zopet sledimo zgodbi dveh bratov. Eden izmed njiju je tudi lovec. |
4 Potem mi pripravi okusno jed, kakršno imam rad, in mi jo prinesi, da bom jedel. Zato, da te moja duša blagoslovi, preden umrem.« | Kot vsi vemo - logično - mora človek jesti jesti preden umre, da njegova duša lahko blagoslavlja ostale. |
5 Rebeka pa je poslušala, kaj je Izak govoril sinu Ezavu. Ezav je odšel na polje, da bi ulovil in prinesel plen. 6 Rebeka pa je rekla sinu Jakobu: »Slišala sem, kaj je oče govoril tvojemu bratu Ezavu. Rekel je: 7 ›Prinesi mi plen in mi pripravi okusno jed, da bom jedel in te blagoslovil pred GOSPODOM, preden umrem.‹ 8 Zdaj pa, moj sin, poslušaj moj glas, kaj ti zapovem! 9 Pojdi k čredi in vzemi od tam dva lepa kozlička, da ju pripravim za okusno jed, kakršno ima tvoj oče rad! 10 Potem jo boš odnesel očetu, da bo jedel in te blagoslovil, preden umre.« 11 Jakob je rekel materi Rebeki: »Glej, moj brat Ezav je kosmat človek, jaz pa sem gladek. 12 Morda me oče potipa. Menil bo, da se norčujem iz njega, in namesto blagoslova si bom nakopal prekletstvo.« 13 Mati mu je rekla: »Tvoje prekletstvo naj pride name, moj sin! Le poslušaj moj glas, pojdi in mi prinesi!« 14 Šel je, vzel in prinesel materi. In mati je pripravila okusno jed, kakršno je imel oče rad. 15 Nato je Rebeka vzela najboljšo obleko svojega starejšega sina Ezava, ki jo je imela pri sebi v hiši, in jo nadela svojemu mlajšemu sinu Jakobu. 16 Koži kozličkov pa mu je ovila okoli rok in okoli gladkega vratu. 17 In dala je okusno jed in kruh, ki ga je pripravila, v roke svojemu sinu Jakobu. 18 Ko je prišel k očetu, je rekel: »Moj oče!« Ta je rekel: »Tukaj sem. Kdo si ti, moj sin?« |
19 Jakob je rekel očetu: »Ezav sem, tvoj prvorojenec. Storil sem, kakor si mi ukazal. Vstani, sédi in jej od mojega plena, da me tvoja duša blagoslovi!« | Jakob se zlaže po navodilu matere. |
20 Izak je rekel sinu: »Kako to, da si ga našel tako hitro, moj sin?« Pa je rekel: »GOSPOD mi ga je poslal naproti.« 21 Izak je rekel Jakobu: »Stopi bliže, da te potipam, moj sin, ali si ti moj sin Ezav ali ne!« 22 Jakob se je približal očetu Izaku in ta ga je potipal in rekel: »Glas je Jakobov glas, toda roki sta Ezavovi roki.« 23 Tako ga ni spoznal, ker je imel roki poraščeni kakor njegov brat Ezav. Potem ga je blagoslovil. 24 Rekel je: »Si ti moj sin Ezav?« Rekel je: »Sem.« 25 Potem je rekel: »Daj mi bliže, da bom jedel od plena svojega sina in te moja duša blagoslovi!« Postavil je jed predenj in on je jedel. Prinesel mu je vina in je pil. 26 Potem mu je oče Izak rekel: »Stopi sem in me poljubi, moj sin!« 27 Stopil je k njemu in ga poljubil. Tedaj je začutil vonj njegove obleke. Blagoslovil ga je, rekoč: »Glej, vonj mojega sina je kakor vonj polja, ki ga GOSPOD blagoslavlja. 28 Bog ti daj rose neba in rodovitno zemljo in obilico žita in vina! 29 Naj ti služijo ljudstva in se ti priklanjajo rodovi! Zagospoduj svojim bratom in priklanjajo naj se ti sinovi tvoje matere! Preklet naj bo, kdor te preklinja, in blagoslovljen, kdor te blagoslavlja!« 30 Ko pa je Izak sklenil svoj blagoslov nad Jakobom in je Jakob komaj odšel izpred obličja očeta Izaka, se je njegov brat Ezav vrnil z lova. 31 Tudi on je pripravil okusno jed in jo prinesel očetu. Rekel je: »Vstani, moj oče, in jej od plena svojega sina, da me tvoja duša blagoslovi!« 32 Oče Izak pa mu je rekel: »Kdo si?« Rekel je: »Tvoj prvorojeni sin Ezav sem.« 33 Izak se je tedaj na moč prestrašil in rekel: »Kdo pa je potem oni, ki mi je ulovil in prinesel plen, da sem jedel od vsega, preden si prišel ti? Blagoslovil sem ga in ostal bo blagoslovljen!« 34 Ko je Ezav slišal očetove besede, je glasno in bridko zajokal in rekel očetu: »Blagoslovi tudi mene, oče!« |
35 Rekel je: »Tvoj brat je prišel s prevaro in vzel tvoj blagoslov.« | Kaj je ta blagoslov, da ga oče ne more dati še drugemu sinu. Je blagoslov kaj drugega kot le beseda? |
36 Ezav je rekel: »Mar mu je zato ime Jakob, ker me je dvakrat ogoljufal? Vzel mi je pravico prvorojenstva, zdaj pa mi je vzel še blagoslov.« Rekel je: »Ali nisi prihranil nobenega blagoslova zame?« 37 Izak je odgovoril in rekel Ezavu: »Glej, za gospodarja sem ga postavil tebi in vse njegove brate sem mu dal za služabnike. Z žitom in vinom sem ga oskrbel; kaj pa naj storim zate, moj sin?« |
38 Ezav je rekel očetu: »Ali imaš samo en blagoslov, moj oče? Blagoslovi tudi mene, oče!« Ezav je glasno zajokal. | Izak ignorira vprašanje svojega sina. |
39 Oče Izak je odgovoril in mu rekel: »Glej, daleč od plodne zemlje bo tvoje bivališče in daleč od rose neba od zgoraj. 40 Z mečem se boš preživljal in bratu boš služil; ko pa se boš stresel, boš zlomil njegov jarem z vratu.« |
41 Ezav je zasovražil Jakoba zaradi blagoslova, s katerim ga je blagoslovil njegov oče. Sam pri sebi je govoril: »Bližajo se dnevi žalovanja za očetom; potem brata Jakoba ubijem.« 42 Rebeki so sporočili besede starejšega sina Ezava. Dala je poklicati mlajšega sina Jakoba in mu rekla: »Glej, tvoj brat Ezav se hoče maščevati nad teboj in te ubiti. 43 Zdaj pa, moj sin, poslušaj moj glas! Odpravi se in zbéži k mojemu bratu Labánu v Harán! 44 Ostani pri njem nekaj časa, dokler se bratov srd ne poleže, 45 dokler se njegova jeza do tebe ne odvrne od tebe in ne pozabi, kaj si mu storil. Tedaj bom poslala pote in te vzela od tam. Zakaj naj bi vaju oba izgubila isti dan?« 46 Rebeka je rekla Izaku: »Zaradi Hetovih hčera mi je zoprno živeti. Če si še Jakob vzame za ženo katero izmed Hetovih hčera, kakor sta oni dve, izmed hčera te dežele, čemu naj še živim?« |
šestINDVAJSETO POGLAVJE:
Izak pri Abimélehu
26
BIBLIJA | KOMENTAR |
1 V deželi je nastala lakota, druga od tiste, ki je bila v Abrahamovih dneh. Zato je šel Izak k filistejskemu kralju Abimélehu v Gerár. |
2 GOSPOD se mu je prikazal in rekel: »Ne hôdi v Egipt, ostani v deželi, ki ti jo določim! | Zopet pride do nasprotja v Bibliji s tistimi deli, kjer trdi, da se Bog ni prikazal nikomur: "Nato je rekel: »Mojega obličja ne moreš videti; kajti noben človek me ne more videti in ostati živ.« " (2 Mz, 33:20) "Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on je razložil. " (Janez 1:18) "Boga ni nikoli nihče videl. Če se med seboj ljubimo, ostaja Bog v nas in je njegova ljubezen v nas postala popolna." (1 Janez, 4:12) in več: Janez, 6:46; Janez, 5:37; Kološanom, 1:15; 1 Timoteju, 1:17; 1 Timoteju, 6:16. |
3 Bivaj kot tujec v tej deželi; s teboj bom in te bom blagoslovil, kajti tebi in tvojemu potomstvu bom dal vse te dežele. Izpolnil bom prisego, ki sem jo dal tvojemu očetu Abrahamu. |
4 Namnožil bom tvoje potomce, da jih bo, kolikor je zvezd na nebu. Tvojemu potomstvu bom dal vse te dežele in s tvojim zarodom se bodo blagoslavljali vsi narodi zemlje. | Zelo podobno je Bog obljubil že v 22. poglavju, obe obljubi pa se seveda nista nikoli uresničili. (22:17-18) Sicer pa komaj čakamo, da bo ljudi več kot sončnih sistemov. |
5 Zato, ker je Abraham poslušal moj glas in izpolnjeval, kar sem mu ukazal, moje zapovedi, zakone in postave.« 6 Izak je torej ostal v Gerárju. |
7 Ko so ga možje tega kraja vprašali o njegovi ženi, je rekel: »Moja sestra je.« Bal se je namreč reči, da je njegova žena. Mislil si je: »Da me morda možje tega kraja ne umorijo zaradi Rebeke.« Bila je namreč lepega videza. | Izak uporabi isto laž, kot jo je uporabil že njegov oče Abraham. Medtem ko lahko rečemo, da je Abraham govoril delno resnico, saj je njegova žena res bila tudi njegova polsestra, tega ne moremo reči za Izaka. |
8 Ko je tam bival že več dni, je filistejski kralj Abiméleh pogledal skoz okno in glej, Izak je ljubkoval ženo Rebeko. 9 Abiméleh je poklical Izaka in rekel: »Tako torej, to je tvoja žena! Kako si mogel reči: ›Moja sestra je.‹« Izak mu je rekel: »Resnično sem mislil: da morda ne umrem zaradi nje.« | Je bil Abiméleh tokrat bolj pozoren na laži, ki izhajajo iz Abrhamove družine in je tako prepoznal Izakovo prevaro? |
10 Abiméleh pa je rekel: »Kaj si nam storil! Prav lahko bi kdo od ljudstva ležal s tvojo ženo in ti bi spravil krivdo na nas.« | Abiméleh se spomni grožnje Boga, da bo ubil vse, Izaku za to ni bilo mar, ali žal tega ni vedel. |
11 Abiméleh je zapovedal vsemu ljudstvu in rekel: »Kdor se dotakne tega moža ali njegove žene, mora umreti!« | Abiméleh logika je, da bo ubil vsakega, ki bi lahko Boga pripravil do tega, da pobije celotno deželo. |
12 Izak je sejal v tej deželi. Tisto leto je pridelal stotero; tako ga je GOSPOD blagoslovil. 13 Mož je obogatel in potem še in še bogatel, tako da je bil silno mogočen. 14 Imel je črede drobnice in goveda in veliko služabnikov. Zaradi tega so mu bili Filistejci nevoščljivi. | Kljub lažem Bog dobro poskrbi za Izaka. Da mu celo služabnike, ki jim brez olepševanja lahko rečemo sužnji. |
15 Vse vodnjake, ki so jih izkopali hlapci njegovega očeta v Abrahamovih dneh, so Filistejci zasuli in jih napolnili s prstjo. 16 Abiméleh je rekel Izaku: »Pojdi od nas, kajti premogočen si postal za nas!« 17 Izak je torej šel odondod, postavil šotor v Gerárski dolini in tam prebival. 18 Dal je spet izkopati vodnjake, ki so jih izkopali v dneh njegovega očeta Abrahama, pa so jih Filistejci po Abrahamovi smrti zasuli. Dal jim je tista imena, s katerimi jih je poimenoval njegov oče. 19 Izakovi hlapci so kopali v dolini in tam našli vodnjak žive vode. 20 Gerárski pastirji pa so se začeli prepirati z Izakovimi pastirji in rekli: »Voda je naša.« Zato je Izak studenec imenoval Esek, ker so se z njim prepirali. 21 Izkopali so še drug vodnjak. Pa tudi zaradi tega so se sprli. Zato mu je dal ime Sitna. 22 Premaknil se je od tam in izkopal drug vodnjak, zanj pa se niso prepirali; zato mu je dal ime Rehobót. Rekel je: »Resnično, zdaj nam je GOSPOD razširil prostor, da lahko rastemo v deželi.« 23 Od tam je šel v Beeršébo. |
24 GOSPOD se mu je prikazal tisto noč in rekel: »Jaz sem Bog tvojega očeta Abrahama. Nikar se ne boj, kajti jaz sem s teboj! Blagoslovil te bom in pomnožil tvoje potomstvo zaradi svojega služabnika Abrahama.« | Bog se zopet prikaže, kar že vemo, da je nasprotje znotraj Biblije same.. (2 Mz, 33:20; 1 Janez, 1:18; 1 Janez, 4:12; Janez, 5:37; Janez, 6:46; Kološam, 1:15; 1 Timoteju, 1:17; 1 Timoteju, 6:16) |
25 Tam je Izak postavil oltar in klical GOSPODOVO ime. Razpel je svoj šotor in Izakovi hlapci so tam izkopali vodnjak. 26 Tedaj je prišel k njemu Abiméleh iz Gerárja. Z njim sta bila še njegov svetovalec Ahuzát in poveljnik vojske Pihól. 27 Izak jim je rekel: »Čemu ste prišli k meni, ko me sovražite in ste me pregnali od sebe?« 28 Rekli so: »Jasno smo videli, da je GOSPOD s teboj in smo rekli: ›Dogovorimo se med seboj, mi in ti!‹ Radi bi sklenili zavezo s teboj, 29 da nam ne storiš nič hudega, kakor se te mi nismo dotaknili in kakor smo ti storili le dobro in te odpustili v miru. Zdaj je tebe GOSPOD blagoslovil.« 30 Tedaj jim je napravil gostijo, jedli so in pili. 31 Zjutraj so zgodaj vstali in si prisegli med seboj. Potem jih je Izak odpustil in odšli so v miru. 32 Prav tistega dne so prišli Izakovi hlapci in mu povedali o vodnjaku, ki so ga kopali. Rekli so: »Našli smo vodo.« 33 Dal mu je ime Šiba. Zato se mesto imenuje Beeršéba do današnjega dne. |
34 Ko je bil Ezav star štirideset let, je vzel za ženo Jehudíto, hčer Hetejca Beeríja, in Basemáto, hčer Hetejca Elóna. 35 Ti dve sta Izaku in Rebeki zagrenili življenje. | Zoper pride poligamije, ki kaže na neskladnost Biblije. (1 Mz, 2:21-24; Matej, 19:4-5; 5 Mz, 17:17; 1 Kor 7.2; Ef 5:33) |
PETINDVAJSETO POGLAVJE:
Ketúrini sinovi
25
BIBLIJA | KOMENTAR |
1 Abraham si je spet vzel ženo. Ime ji je bilo Ketúra. | Tu pride do novega neskladja v Bibliji. V nadaljevanju piše slednje: Sinovi Abrahamove stranske žene Ketúre ... (1 Kroniška 1:32). Kaj pomeni izraz stranska žena? Če pogledamo v SSKJ vidimo, da izraz postranska žena pomeni nezakonito žene. Za dodaten dokaz se lahko obrnemo na angleški prevod, kjer se uporabi besedo concubine, za katero je slovenski prevod priležnica, ta pa pomeni žensko, ki živi skupaj z moškim brez zakonske zveze. |
2 Rodila mu je Zimrána, Jokšána, Medána, Midjána, Jišbáka in Šuaha. | Kljub prvotnim težavam s Saro, je Abraham vsega skupaj premogel osem sinov. Zakaj je Abraham pred tem potreboval božjo pomoč, da bi le imel otroka s Saro, ko je bila stara 90 let? |
3 Jokšánu pa sta se rodila Šebá in Dedán. Dedánovi sinovi so Ašuríti, Letušéjci in Leuméjci. 4 Midjánovi sinovi so Efá, Efer, Henoh, Abidá in Eldaá. Vsi ti so Ketúrini sinovi. |
5 Abraham je vse svoje imetje izročil Izaku. | Želi Bog sporočiti, naj imetje izročamo le zakonskim otrokom, medtem ko nezakoniti otroci ne dobijo ničesar? |
6 Sinovom stranskih žena, ki jih je imel, pa je Abraham dal darove in jih poslal, dokler je še živel, proč od sina Izaka proti vzhodu v vzhodno deželo. | Tu imamo še eno potrditev za to, da je imel Abraham več stranskih žena, zato se vprašamo, ali je poligamija v skladu z Božjim načinom življenja? V Bibliji je več primerov, ki izkazujejo, da je moški narejen le za eno žensko: (Matej 19:4-5) (5 Moj. knj. 17:17) |
Abrahamova smrt |
7 To je število Abrahamovih let, ki jih je preživel: sto petinsedemdeset. | Tu pride do novega nasprotja v trditvah Biblije: Dni naših let je sedemdeset let, če smo krepki, osemdeset let, (Psalmi, 90:10) GOSPOD je rekel: »Moj dih ne bo ostal v človeku za vedno, ker je meso. Njegovih dni bo sto dvajset let.« (1. Mojzesova knjiga, 6:3) |
8 Abraham je izdihnil in umrl v visoki starosti, star in nasičen z dnevi, in bil pridružen svojim ljudem. 9 Sinova Izak in Izmael sta ga pokopala v votlini Mahpéli na polju Efróna, sina Hetejca Coharja, nasproti Mamreju, 10 na polju, ki ga je Abraham kupil od Hetovih sinov; tam sta bila pokopana Abraham in njegova žena Sara. 11 Po Abrahamovi smrti pa je Bog blagoslovil njegovega sina Izaka. Prebival je pri vodnjaku Laháj Roí. |
Izmaelovi potomci |
12 To je rodovnik Abrahamovega sina Izmaela, ki ga je Abrahamu rodila Egipčanka Hagára, Sarina dekla. 13 To so imena Izmaelovih sinov, imena po redu rojstev: Izmaelov prvorojenec Nebajót, potem Kedár, Adbeél, Mibsám, 14 Mišmá, Dumá, Masá, 15 Hadád, Temá, Jetúr, Nafíš in Kedma. 16 To so Izmaelovi sinovi in to so njihova imena po naseljih in šotoriščih, dvanajst knezov po njihovih rodovih. |
17 To pa so leta Izmaelovega življenja: sto sedemintrideset let. Izdihnil je in umrl ter bil pridružen svojim ljudem. | Zopet novo nasprotje v trditvah Biblije glede starosti ljudi: Dni naših let je sedemdeset let, če smo krepki, osemdeset let, (Psalmi, 90:10) GOSPOD je rekel: »Moj dih ne bo ostal v človeku za vedno, ker je meso. Njegovih dni bo sto dvajset let.« (1. Mojzesova knjiga, 6:3) |
18 Prebivali so od Havíle do Šura, ki je nasproti Egiptu, in vse do Asirije. Naselil se je nasproti vsem svojim bratom. |
19 To pa je rodovnik Abrahamovega sina Izaka. Abrahamu se je rodil Izak. 20 Ko je bil Izak star štirideset let, je vzel za ženo Rebeko, hčer Aramejca Betuéla iz Mezopotamije, sestro Aramejca Labána. |
21 Izak je prosil GOSPODA za ženo, ker je bila nerodovitna. GOSPOD ga je uslišal in žena Rebeka je spočela. | Zanimivo je, da so v Bibliji vedno neplodne ženske in ne moški. Takoj, ko se v ženske vplete Bog, pa so te zopet plodne. |
22 Ko sta se otroka pehala v njenem telesu, je rekla: »Če je tako, čemu naj še živim?« Šla je vprašat za svet GOSPODA. 23 GOSPOD ji je rekel: »Dva naroda sta v tvojem telesu, dve ljudstvi se bosta ločili iz tvojega naročja. Eno bo močnejše od drugega in starejše bo služilo mlajšemu.« | Iz tega lahko predpostavljamo, da je Bog sam želel dva naroda, ki bi se borila še preden sta rojena in da bo en narod moral biti podložen drugemu. Torej si Bog sam želi nasilja na Zemlji in ne miru. |
24 Ko so se dopolnili dnevi, da bi rodila, glej, sta bila v njenem telesu dvojčka. 25 Prišel je na svet prvi, rdečkast, ves poraščen, kakor bi imel kožuh. Zato so mu dali ime Ezav. 26 Potem je prišel na svet njegov brat. Z roko je trdno držal Ezava za peto. Dali so mu ime Jakob. Ko sta se rodila, je bil Izak star šestdeset let. 27 Dečka sta rastla in Ezav je postal izkušen lovec. Bil je človek polja. Jakob pa je bil miren človek in je prebival v šotorih. |
28 Izak je ljubil Ezava, ker je imel rad divjačino, Rebeka pa je imela rajši Jakoba. | Rebeka je imela rajši Jakoba, tako kot Bog, ki je rekel, da je Ezava sovražil: "kakor je pisano: Jakoba sem ljubil, Ezava pa sovražil." (Rimljanom, 9:13) Želi Bog s tem povedati, da morajo starši sovražiti enega izmed svojih otrok, tako kot je on sovražil enega izmed svojih otrok? V 4. poglavju je Bog imel raje Abela, kot Kajna, saj je Abel pasel drobnico, Kajn pa je obdeloval zemljo. V tem primeru je ravno obratno. Ali je Bog želel popraviti svojo napako v preteklosti, ki je vodila v smer Abela? |
29 Ko je nekoč Jakob skuhal jed, je prišel Ezav ves onemogel s polja. 30 Ezav je rekel Jakobu: »Daj mi, da pogoltnem malo rdečega, tega rdečega, kajti ves onemogel sem.« Zato je dobil ime Edóm. 31 Jakob je rekel: »Prej mi prodaj svojo pravico prvorojenstva!« 32 Ezav je rekel: »Vidiš, da umiram, čemu mi bo prvorojenstvo?« 33 Jakob je rekel: »Prej mi prisezi!« In mu je prisegel in prodal pravico prvorojenstva Jakobu. 34 Jakob je potem Ezavu dal kruha in kuhane leče. Jedel je in pil, nato pa je vstal in odšel. Tako malo je Ezav cenil pravico prvorojenstva. |
ŠTIRIINDVAJSETO POGLAVJE:
Abraham oženi Izaka
24
BIBLIJA | KOMENTAR |
1 Abraham je bil star, že močno v letih in GOSPOD ga je v vsem blagoslovil. 2 Abraham je rekel najstarejšemu služabniku svoje hiše, ki je upravljal vse njegovo imetje: »Polôži roko pod moja ledja, | Abraham je služabniku rekel naj mu da roko pod ledja - roko na genitalije? Je to star način "prisege na Biblijo"? |
3 da te zaprisežem pri GOSPODU, Bogu neba in Bogu zemlje, da ne vzameš žene mojemu sinu izmed hčera Kánaancev, med katerimi prebivam, 4 ampak da pojdeš v mojo deželo, k mojemu sorodstvu, in dobiš ženo za mojega sina Izaka.« | Je to znak Abrahamove nestrpnosti do drugih? Znak demence in rasizma? |
5 Služabnik pa mu je rekel: »Kaj pa, če ženska ne bo hotela iti z menoj v to deželo? Ali naj popeljem tvojega sina nazaj v deželo, iz katere si prišel?« 6 Abraham mu je rekel: »Varuj se tega, da bi odpeljal mojega sina tjakaj! |
7 GOSPOD, Bog neba, ki me je vzel iz hiše mojega očeta in iz dežele moje rodbine, ta, ki mi je govoril, mi prisegel in rekel: ›Tvojemu potomstvu bom dal to deželo,‹ bo poslal svojega angela pred teboj, da boš od tam dobil ženo mojemu sinu. 8 Če pa ženska ne bi hotela iti s teboj, si prost te moje prisege. Samo nikar ne vôdi mojega sina tjakaj!« | Abraham trdi, da bo Bog poslal angela zato, da njegovemu sinu najde ženo. Zanimive so Božje poti delovanja. |
9 Služabnik je tedaj položil roko pod ledja svojega gospoda Abrahama in mu prisegel glede te zadeve. | Nenavadne navade polaganja rok pod ledja so v teku. |
10 Služabnik je vzel deset kamel izmed kamel svojega gospoda in odšel. S seboj je vzel tudi vseh vrst blago, najdragocenejše stvari svojega gospoda. Odpravil se je na pot in šel proti Mezopotamiji v Nahórjevo mesto. 11 Ustavil je kamele, da bi se spočile zunaj mesta pri vodnjaku. Bilo je proti večeru ob času, ko hodijo ženske zajemat vodo. | Tu lahko izpostavimo, da so bile kamele udomačene okoli leta 1000 pred našim štetjem, kar je mnogo stoletji pred življenjem Abrahama, če štejemo življenja karakterjev v knjigi. |
12 Tedaj je rekel: »GOSPOD, Bog mojega gospoda Abrahama, pomagaj mi, da se mi danes posreči, in izkaži dobroto mojemu gospodu Abrahamu! 13 Glej, stojim pri studencu in hčere mož tega mesta prihajajo zajemat vodo. 14 Dekle, ki ji bom rekel: ›Nagni, prosim, vrč, da bom pil!‹ in ki bo rekla: ›Pij! Pa tudi tvoje kamele bom napojila,‹ naj bo tista, ki si jo določil za svojega služabnika Izaka, in po tem bom spoznal, da si izkazal dobroto mojemu gospodu.« 15 Še preden je to do kraja izgovoril, je prišla Rebeka, ki se je rodila Betuélu, sinu Milke, žene Abrahamovega brata Nahórja, z vrčem na rami. | Začetek prošnje Bogu k pomoči. |
16 Bila je zelo lepega videza, devica, ki je še ni spoznal moški. Stopila je k studencu, napolnila vrč in prišla gor. | Je Bogu tako zelo pomembno, da je ženska devica, da je to nujno moral dati zapisati v Biblijo? |
17 Tedaj ji je služabnik pritekel naproti in rekel: »Daj mi, prosim, piti malo vode iz vrča!« 18 Rekla je: »Pij, gospod!« Hitro je spustila vrč na roko in mu dala piti. 19 In ko ga je napojila, je rekla: »Tudi tvojim kamelam grem zajemat vodo, dokler se ne napijejo.« | Prošnja se že uresniči. Če bi takšna naključja dogajala še danes, ko ljudje prosijo Boga in jim ta ustreže preden do konca izrečejo prošnjo, bi nedvomno bilo še več vernikov. Zakaj Bog ne usliši ljudi še v današnjem času? |
20 Urno je spraznila vrč v korito in spet stekla k vodnjaku zajemat. Tako je zajela vsem njegovim kamelam. 21 Medtem jo je mož molče opazoval, da bi spoznal, ali je GOSPOD njegovo pot naredil uspešno ali ne. 22 Ko so se kamele napile, je vzel zlat obroček, težak pol šekla, in dve zlati zapestnici, težki deset šeklov, za njeni roki. 23 Rekel je: »Čigava hči si? Povej mi, ali je v hiši tvojega očeta kaj prostora, kjer bi mi prenočili!« |
24 Rekla mu je: »Sem hči Betuéla, Milkinega sina, ki ga je rodila Nahórju.« 25 Rekla mu je še: »Imamo veliko slame in krme in tudi prostora za prenočevanje.« | Bog za skupno življenje rad daje ljudi, ki so si v sorodu: "Rebeka, ki se je rodila Betuélu, sinu Milke, žene Abrahamovega brata Nahórja, z vrčem na rami." |
26 Mož je pokleknil in se priklonil GOSPODU. 27 Rekel je: »Blagoslovljen bodi GOSPOD, Bog mojega gospoda Abrahama, ki ni odrekel svoje dobrote in zvestobe mojemu gospodu! GOSPOD me je vodil po poti, ki me je pripeljala do hiše brata mojega gospoda.« 28 Dekle je stekla in povedala hiši svoje matere, kaj se je zgodilo. 29 Rebeka je imela brata, ki mu je bilo ime Labán. In Labán je tekel ven k možu pri studencu. 30 Ko je videl obroček in zapestnici na rokah svoje sestre in slišal besede sestre Rebeke, kako je rekla: »Tako mi je rekel mož,« je šel k možu. Ta je stal pri kamelah ob studencu. 31 Rekel je: »Pridi, blagoslovljen od GOSPODA! Kaj bi stal zunaj! Pospravil sem hišo in naredil prostor za kamele.« 32 Mož je stopil v hišo, Labán pa je razsedlal kamele, jim dal slame in krme, njemu in možem, ki so bili z njim, pa vode, da bi si umili noge. 33 Ko je predenj postavil jedi, je ta rekel: »Ne bom jedel, dokler ne povem svoje zadeve.« Labán je rekel: »Govôri!« 34 Rekel je: »Abrahamov služabnik sem. |
35 GOSPOD je silno blagoslovil mojega gospoda, tako da je obogatel. Dal mu je drobnice in goveda, srebra in zlata, hlapcev in dekel, kamel in oslov. | Blagoslovljeni z veseljem sprejmejo sužnje, ki jih lepše imenujejo za hlapce in dekle. |
36 Sara, žena mojega gospoda, mu je rodila sina, potem ko je ostarela. Temu je izročil vse imetje. 37 Moj gospod me je zaprisegel in rekel: ›Ne jemlji mojemu sinu žene izmed hčera Kánaancev, v katerih deželi prebivam, 38 temveč pojdi do hiše mojega očeta, k moji rodbini, in dôbi ženo mojemu sinu!‹ 39 Rekel sem svojemu gospodu: ›Kaj pa, če ženska ne bo hotela iti z menoj?‹ 40 Pa mi je rekel: ›GOSPOD, pred čigar obličjem hodim, bo poslal svojega angela s teboj in bo storil, da bo tvoja pot uspešna in da boš dobil ženo mojemu sinu iz moje rodbine, iz hiše mojega očeta. 41 Le tedaj te prisega, ki si mi jo izrekel, ne bo več vezala, če boš prišel k moji rodbini in ti je ne bodo hoteli dati, tedaj si prost prisege.‹ 42 Tako sem danes prišel k studencu in govoril: ›GOSPOD, Bog mojega gospoda Abrahama, ko bi vendar hotel narediti uspešno to pot, po kateri hodim! 43 Glej, stojim pri studencu; ko pride dekle zajemat, ji bom rekel: Daj mi piti malo vode iz svojega vrča! 44 Če mi bo rekla: Pij, pa tudi za tvoje kamele bom zajela, je to tista ženska, ki jo je GOSPOD določil za sina mojega gospoda.‹ | Sliši se, kakor da bi odposlanec vzel prvo žensko, ki bi jo videl, nato pa si izmislil, da je izrekla točno te besede, ki jih je sam dejal Bogu. Če je že pri studencu, ali bi mu kdorkoli drug sploh lahko rekel veliko drugih reči, kakor "pij" ali "ne pij"? |
45 Še preden sem to izgovoril v svojem srcu, je prišla Rebeka z vrčem na rami in stopila dol k studencu zajemat. Pa sem ji rekel: ›Daj mi, prosim, piti!‹ | Če besede niso bile izgovorjene (niti v srcu), kako se potem sploh lahko reče, da se je stvar sploh zgodila? Če se je stvar najprej zgodila, šele nato pa je odposlanec rekel, kaj se mora zgoditi, potem je sam sebi izpolnil prerokbo. Jaz imam avto, nato prosim Boga za avto, in glej, res imam avto. Kdo bi si mislil, da imam avto? Iz tega sledi - Bog mi je dal avto. |
46 Hitro je spustila vrč z rame in rekla: ›Pij, pa tudi tvoje kamele bom napojila.‹ Pil sem torej in tudi kamele je napojila. 47 Vprašal sem jo: ›Čigava hči si?‹ Rekla je: ›Sem hči Betuéla, Nahórjevega sina, ki mu ga je rodila Milka.‹ Tedaj sem ji dal obroček na nos in zapestnici na roke. |
48 Potem sem pokleknil in se priklonil GOSPODU in hvalil GOSPODA, Boga svojega gospoda Abrahama, ki me je vodil po pravi poti, da bi vzel hčer brata svojega gospoda za njegovega sina. | Verjetno je šlo nekako tako: "Hvala, da boš poročil hčerko brata svojega gospoda za njegovega sina. Saj veš, ohrani gene v družini." |
49 Če ste torej pripravljeni izkazati dobroto in zvestobo mojemu gospodu, mi povejte! In če ne, mi povejte, da se obrnem na desno ali na levo!« 50 Labán in Betuél sta odgovorila: »Od GOSPODA je prišla ta stvar, ne moreva ti reči o tem ne dobro ne slabo. |
51 Tu imaš Rebeko; vzemi jo in pojdi in naj bo žena sinu tvojega gospoda, kakor je govoril GOSPOD!« | "Ker se nedvomno ne lažeš, govoriš resnico in nisi tujec, ki je komaj prišel k nam in praviš, da je tvoj gospodar sužnjelastnik, izvoli, vzemi mojo hči." |
52 Ko je Abrahamov služabnik slišal te besede, se je do tal priklonil GOSPODU. 53 In služabnik je potegnil na dan srebrne in zlate posode in oblačila ter dal to Rebeki. Tudi njenemu bratu in materi je dal dragocena darila. 54 Potem so jedli in pili, on in možje, ki so bili z njim, in prenočili. Ko pa so zjutraj vstali, je rekel: »Odpustite me k mojemu gospodu!« 55 Njen brat in njena mati sta rekla: »Naj dekle ostane pri nas še nekaj časa, kakih deset dni, potem bo šla.« 56 Rekel jima je: »Ne zadržujta me! GOSPOD je mojo pot kronal z uspehom. Odpustita me, naj odidem k svojemu gospodu!« 57 Rekla sta: »Pokličimo dekle in jo vprašajmo, kaj meni!« |
58 Poklicala sta Rebeko in ji rekla: »Ali bi hotela oditi s tem možem?« Rekla je: »Pojdem.« | "Hej, ženska, greš z njim takoj zdaj, ali čez deset dni?" Kako radodarni so starši z možnostjo izbire. |
59 Odpustili so torej svojo sestro Rebeko, njeno dojiljo, Abrahamovega služabnika in njegove može. 60 Blagoslovili so Rebeko in ji rekli: »O sestra naša, namnôži se v tisoče deset tisočev! Tvoj zarod naj zavzame vrata svojih sovražnikov!« 61 Rebeka in njene služabnice so se vzdignile, sedle na kamele in šle za možem. Tako je služabnik vzel Rebeko in odšel. 62 Tisti čas se je Izak vrnil od vodnjaka v Laháj Roí in prebival v pokrajini Negeb. 63 Proti večeru se je šel sprehajat na polje. Ko je vzdignil oči, je zagledal, da se bližajo kamele. 64 Tudi Rebeka je vzdignila oči in zagledala Izaka. Spustila se je s kamele. 65 Rekla je služabniku: »Kdo je človek, ki nam prihaja naproti po polju?« Služabnik je rekel: »To je moj gospod.« Tedaj je vzela tančico in se zakrila. 66 Služabnik je Izaku poročal o vsem, kar je storil. 67 Izak jo je popeljal v šotor svoje matere Sare. Vzel je Rebeko, da je postala njegova žena. Izak jo je ljubil in se potolažil po materini smrti. |
TRIINDVAJSETO POGLAVJE:
Sarin grob
23
BIBLIJA | KOMENTAR |
1 Sarino življenje je trajalo sto sedemindvajset let. 2 Potem je umrla v Kirját Arbi, to je v Hebrónu, v kánaanski deželi. Abraham je prišel, da bi opravil za Saro žalovanje in jo objokoval. 3 Ko se je Abraham vzdignil od pokojnice, je spregovoril Hetovim sinovom in rekel: |
4 »Tujec in priseljenec sem pri vas. Dajte mi kos zemlje za grobišče pri vas, da spravim pokojnico od doma in jo pokopljem!« | Se moramo pri svojem ravnanju do tujcev in priseljencev zgledovati po tem, kako so se drugi vedli do Abrahama? |
5 Hetovi sinovi so odgovorili in mu rekli: 6 »Poslušaj nas, gospod! Božji knez si med nami; v najlepšem izmed naših grobov pokoplji pokojnico! Nobeden izmed nas ti ne bo odrekel groba, da ne bi mogel pokopati pokojnice.« 7 Abraham se je vzdignil in se priklonil ljudstvu dežele, Hetovim sinovom. 8 Potem jim je govoril in rekel: »Če vam je prav, da spravim pokojnico od doma in jo pokopljem, me poslušajte in rotite Coharjevega sina Efróna, 9 naj mi da votlino Mahpélo, ki jo ima na koncu svojega polja. Za polno vrednost srebra naj mi jo da sredi med vami za grobišče.« 10 Efrón pa je sedèl sredi med Hetovimi sinovi. In Hetejec Efrón je odgovoril Abrahamu vpričo Hetovih sinov, vseh, ki so prihajali k vratom njegovega mesta, in rekel: 11 »Ne, gospod, poslušaj me! Dam ti polje in tudi votlino, ki je na njem, ti dam; vpričo sinov svojega ljudstva ti jo dam. Le pokoplji pokojnico!« 12 Abraham se je priklonil pred ljudstvom dežele 13 in govoril Efrónu vpričo ljudstva dežele in rekel: »Ko bi me le hotel poslušati! Dam ti srebro za polje. Vzemi ga od mene, da tam pokopljem pokojnico.« 14 Efrón je odgovoril Abrahamu in mu rekel: 15 »Poslušaj me, gospod! Zemljišče za štiristo šeklov srebra, kaj je to med menoj in teboj? Le pokoplji pokojnico!« 16 Ko je Abraham slišal Efróna, mu je vpričo Hetovih sinov odtehtal srebro, ki ga je zahteval: štiristo šeklov srebra po veljavni trgovski teži. 17 Tako je prešlo Efrónovo polje, ki je v Mahpéli nasproti Mamreju, polje in votlina na njem in vse drevje, ki je bilo na polju po vsem zemljišču naokrog, 18 Abrahamu v last vpričo Hetovih sinov, vseh, ki so prihajali k vratom njegovega mesta. 19 Potem je Abraham pokopal svojo ženo Saro v votlini na polju Mahpéli nasproti Mamreju, to je Hebrónu, v kánaanski deželi. 20 Tako sta polje in votlina na njem od Hetovih sinov prešla v last Abrahamu za grobišče. |
DVAINDVAJSETO POGLAVJE:
Abraham daruje Izaka
22
BIBLIJA | KOMENTAR |
22:1 Po teh dogodkih je Bog preizkušal Abrahama. Rekel mu je: »Abraham!« Rekel je: »Tukaj sem.« | Tu pride do nasprotja z drugimi deli v Bibliji. V Jakobovem pismu namreč piše: "Nihče, ki je preizkušan, naj ne govori: »Bog me skuša.« Boga namreč zlo ne more skušati in sam ne skuša nikogar." (Jakob 1:13) |
22:2 Pa je rekel: »Vzemi svojega sina, svojega edinca, ki ga ljubiš, Izaka, in pojdi v deželo Moríja! Tam ga daruj v žgalno daritev na gori, ki ti jo bom pokazal!« | Bog ukazuje naj Abraham zažge svojega sina. Bi moralen Bog res rekel kaj takega? Prav tako pravi, da je Izak edinec, iz prejšnjih poglavij namreč jasno vidimo, da ima Izak tudi brata oziroma da ima Abraham še enega sina. |
22:3 Abraham je vstal zgodaj zjutraj, osedlal osla, vzel s seboj dva hlapca in svojega sina Izaka. Nacepil je drv za žgalno daritev, potem pa je vstal in odšel proti kraju, o katerem mu je govoril Bog. | Priprava za umor je bila obsežna. 2 hlapca, cepljenje drv, vsa za "žgalno daritev" |
22:5 Rekel je hlapcema: »Ostanita tukaj z oslom, jaz in deček pa greva tjakaj, da pomoliva. Potem se vrneva k vama.« 22:6 Abraham je vzel drva za žgalno daritev in jih naložil svojemu sinu Izaku, v svojo roko pa je vzel ogenj in nož. In šla sta oba skupaj. | Sina je prepričal naj sam nosi drva, ki jih Abraham namerava uporabiti za njegov lasten zažig. |
22:7 Izak je nagovoril svojega očeta Abrahama in rekel: »Moj oče!« Ta je rekel: »Tukaj sem, moj sin.« Pa je rekel: »Glej, ogenj in drva, kje pa je jagnje za žgalno daritev?« | Sin vpraša po resnici ... |
22:8 Abraham je rekel: »Bog si bo preskrbel jagnje za žgalno daritev, moj sin.« In šla sta oba skupaj. | ... in Abraham, kot že velikokrat ne pove resnice. |
22:9 Prišla sta na kraj, o katerem mu je Bog rekel. Tam je Abraham sezidal oltar in razložil drva. Zvezal je svojega sina Izaka in ga položil na oltar na drva. 22:10 Potem je Abraham iztegnil svojo roko in vzel nož, da bi zaklal svojega sina. |
22:11 Tedaj mu je zaklical GOSPODOV angel iz nebes in rekel: »Abraham, Abraham!« Rekel je: »Tukaj sem.« 22:12 In je rekel: »Ne izteguj svoje roke nad dečka in ne stôri mu ničesar, kajti zdaj vem, da se bojiš Boga, saj mi nisi odrekel svojega sina, svojega edinca.« | Abraham je svojo ljubezen do Boga potrdil s svojim trdnim namenom, da zabode, umori in zažge svojega sina. Če je Bog oziroma angel šele zdaj izvedel, da se Abraham ne boji boga to pomeni, da Bog ni vseveden. Kljub temu pa je Abraham skoraj ubil sina le zato, ker ni želel, da Bog ubije njega. Razlog, ki ga nevede torej ni zadosten za to, da bi res vedel, da se ga ne boji. Bogove misli so verjetno šle nekako takole: "Haha, pa sem te, prank! To je bil samo socialni eksperiment." |
22:13 Abraham je povzdignil oči in pogledal, in glej, za njim je bil oven, ki se je z rogovi zapletel v grmovje. Abraham je torej šel in vzel ovna in ga daroval v žgalno daritev namesto svojega sina. 22:14 Zato je Abraham tisti kraj imenoval »GOSPOD bo preskrbel«, kakor pravijo danes: Na gori GOSPODOVI bo preskrbljeno. 22:15 GOSPODOV angel je drugič poklical Abrahama iz nebes |
22:16 in rekel: »Prisegel sem pri sebi, govori GOSPOD: Ker si to storil in nisi odrekel svojega sina, svojega edinca, | Izgleda, da je bilo včasih popularno, če si prisegel sam nase in ne na druge. |
22:17 te bom zares obilno blagoslovil in silno namnožil tvoje potomstvo, kakor zvezde na nebu in kakor pesek, ki je na morskem bregu. Tvoji potomci bodo vzeli v posest vrata svojih sovražnikov | Tu pride do večih nasprotij, če pogledamo 5. Mojzesovo knjigo (4:23-27) Vemo tudi, da ljudi (Judov, potomcev Izaka) ni niti približno toliko kot zvezd, ali peska, kaj šele potomcev Izaka, niti niso iztrebljeni, če upoštevamo prej naveden del Biblije. |
22:18 in s tvojimi potomci se bodo blagoslavljali vsi narodi na zemlji, ker si poslušal moj glas.« | Tudi to ni res, da bi se vsi narodi blagoslavljali s potomci Izaka, karkoli to že pomeni. |
22:19 Abraham se je vrnil k hlapcema, vzdignili so se in skupaj odšli proti Beeršébi. In Abraham je prebival v Beeršébi. |
22:20 Po teh dogodkih so povedali Abrahamu in rekli: »Tudi Milka je rodila sinove tvojemu bratu Nahórju: 22:21 prvorojenca Uca, njegovega brata Buza, Arámovega očeta Kemuéla, 22:22 Keseda, Hazója, Pildáša, Jidláfa in Betuéla.« 22:23 Betuélu pa se je rodila Rebeka. Osem otrok je rodila Milka Abrahamovemu bratu Nahórju. |
22:24 Njegova stranska žena, Reúma po imenu, je tudi rodila, in sicer Tebaha, Gahama, Tahaša in Maahája. | Po tem sodeč lahko rečemo, da je po Bogu sprejemljivo imeti tudi stranske žene in ne samo "glavne". |
enaindvajseto poglavje:
izak rojen
21
BIBLIJA | KOMENTAR |
21:1 GOSPOD je obiskal Saro, kakor je rekel, in GOSPOD je storil Sari, kakor je napovedal. 21:2 Sara je spočela in rodila Abrahamu sina v njegovi starosti ob času, ki mu ga je Bog napovedal. 21:3 Abraham je svojemu sinu, ki mu ga je rodila Sara, dal ime Izak. |
21:4 Ko je bil sin Izak star osem dni, ga je Abraham obrezal, kakor mu je Bog zapovedal. | Iz neznanega razloga je Bog obseden z moškimi penisi. Želi namreč, da v znak zaveze med njim in ljudmi Abraham obreže svojega sina. (17:11) Nekateri še zdaj izvajajo fizično nasilje nad otroki - izmaličenje spolnega uda. |
21:5 Abraham je bil star sto let, ko se mu je rodil sin Izak. 21:6 Sara je rekla: »Bog mi je pripravil smeh; kdor bo to slišal, se mi bo nasmihal.« 21:7 In rekla je: »Kdo bi dejal Abrahamu, da bo Sara dojila otroke? In vendar sem mu rodila sina v njegovi starosti.« 21:8 Deček je rasel in ga je odstavila. Na dan, ko je bil Izak odstavljen, je Abraham napravil veliko gostijo. |
21:9 Ko je Sara nekoč videla sina Egipčanke Hagáre, ki ga je rodila Abrahamu, kako se posmehuje, 21:10 je rekla Abrahamu: »Naženi to deklo in njenega sina! Kajti sin te dekle ne sme dedovati skupaj z mojim sinom Izakom.« | Hagáro (sužnjo) smo spoznali že takrat, ko je Sara z njo ravnala tako slabo, da je ta pobegnila, dokler ji ni Bog osebno rekel, nas se vrne in se podredi. (16:5) Tokrat je Sarino ljubosumje zopet usmerjeno proti Hagári. |
21:11 Ta beseda Abrahamu zaradi sina ni bila prav nič pogodu. 21:12 Bog pa mu je rekel: »Naj ti ne bo žal ne dečka ne dekle! Poslušaj Saro, kar koli ti poreče! Kajti po Izaku se ti bo imenovalo potomstvo. | Kljub temu, da Abrahamu vedenje Sare tokrat ni prav mu Bog reče, naj mu ne bo žal dveh oseb. In to zaradi tega, ker se bo potomstvo imenovalo po Izaku. V današnjem času vemo, da so primitivni ljudje v divjini zelo hitro umrli, prav to je bil razlog za življenje v skupni. Lahko bi rekli, da Sara želi oba poslati v smrt, vendar bi ju bog še ščitil in tako morda ne bi umrla? Smisel tega mi ni povsem jasen. Zakaj je važno po komu se kaj imenuje? Zakaj bi Abrahamu bilo to pomembno? Ali Bog nagovarja zgolj primitivno željo po razmnoževanju in obvladovanju? |
21:13 A tudi iz deklinega sina bom naredil narod, kajti tvoj potomec je.« | Vendar ta narod ne bo imel imena, medtem ko ga bo Izakov imel? Zakaj je to tako pomembno za Abrahama? Ali Abraham le sledi Bogu, da ga te ne ubije? |
21:14 Abraham je zgodaj zjutraj vstal, vzel kruha in meh vode, dal to Hagári na rame in jo z dečkom poslal proč. Šla je in blodila po beeršébski puščavi. 21:15 Ko pa je voda v mehu pošla, je vrgla dečka pod enega od grmov. 21:16 Potem je šla in sedla za streljaj puščice daleč; rekla si je namreč: »Naj ne gledam, kako deček umira!« Ko je tako sedela v bližini, je na glas zajokala. | Ta del je dober prikaz za to, da je izgon iz družbe pomenil sigurno smrt. Hagára mora v obupu hoditi po puščavi z umirajočim sinom, brez hrane in brez vode. Ali Bog nalašč rad muči ljudi? Je sadist? Je Sara vedela, da Hagáro pošilja v smrt, ali je vedela, da jo bo Bog rešil? |
21:17 Bog je pa slišal dečkov glas in Božji angel je iz nebes poklical Hagáro ter ji rekel: »Kaj ti je, Hagára? Ne boj se, kajti Bog je slišal dečkov glas od tam, kjer leži. 21:18 Vstani, poberi dečka in ga dŕži s svojo roko! Kajti iz njega bom naredil velik narod.« 21:19 Bog ji je tedaj odprl oči, da je zagledala studenec. Šla je, napolnila meh z vodo in dala piti dečku. 21:20 Bog je bil z dečkom. Rastel je, prebival v puščavi in postal lokostrelec. 21:21 Živel je v paránski puščavi. Mati pa mu je dobila ženo iz egiptovske dežele. | Bog je vendarle po dolgotrajnem mučenju Hagáre in njenega umirajočega sina slišal njun glas in se ju usmilil. |
21:22 Tisti čas pa sta Abiméleh in poveljnik njegove vojske Pihól rekla Abrahamu: »Bog je s teboj v vsem, kar delaš. 21:23 Prisezi mi zdaj tukaj pri Bogu, da ne boš varal ne mene ne mojih naslednikov ne potomcev; enako dobroto, kakršno sem ti izkazoval jaz, izkazuj ti meni in deželi, v kateri prebivaš kot tujec!« 21:24 Abraham je odgovoril: »Prisežem.« | V tem delu Abraham priseže, vendar pa kasneje izvemo, da kristjani ne smejo prisegati: "Jaz pa vam pravim: Sploh ne prisegajte! Ne pri nebu, ker je Božji prestol, ne pri zemlji, ker je podnožje njegovih nog, ne pri Jeruzalemu, ker je mesto vélikega kralja. Tudi pri svoji glavi ne prisegaj, ker niti enega lasu ne moreš narediti belega ali črnega. Vaš govor naj bo ›da‹, ›da‹, ›ne‹, ›ne‹; kar je več kot to, je od hudega.« " (Matej 5:34-37) |
21:25 Tedaj se je Abraham pritožil Abimélehu zaradi studenca, ki so si ga Abimélehovi hlapci s silo prilastili. 21:26 Abiméleh je rekel: »Ne vem, kdo je to storil, tudi ti mi nisi povedal in sam nisem slišal o tem do danes.« 21:27 Abraham je vzel od drobnice in goveda, dal to Abimélehu in sklenila sta zavezo. 21:28 Abraham je oddelil od drobnice sedem jagnjic. 21:29 Abiméleh je rekel Abrahamu: »Kaj pomeni teh sedem jagnjic, ki si jih oddelil?« 21:30 Rekel je: »Resnično, vzel boš sedem jagnjic iz moje roke, da mi boš za pričo, da sem jaz izkopal ta vodnjak.« |
21:31 Zato je ta kraj dobil ime Beeršéba, ker sta tam oba prisegla. | Tu pride do novega neskladja v Bibliji. V tem primeru piše, da je kraj imenovan po prisegi Abrahama in Abiméleha, medtem ko samo pet poglavji kasneje piše, da je kraj imenovan po Izaku: "Dal mu je ime Šiba. Zato se mesto imenuje Beeršéba do današnjega dne. " (26:33) |
21:32 Tako sta pri Beeršébi sklenila zavezo. Potem sta Abiméleh in poveljnik njegove vojske Pihól vstala in se vrnila v filistejsko deželo. 21:33 Abraham je v Beeršébi zasadil tamarisko in tam klical ime GOSPODA, večnega Boga. 21:34 In Abraham je prebival veliko dni kot tujec v filistejski deželi. |
PRVA MOJZESOVA KNJIGA
(1:1 - 50:26)
All
01. POGLAVJE
02. POGLAVJE
03. POGLAVJE
04. POGLAVJE
05. POGLAVJE
06. POGLAVJE
07. POGLAVJE
08. POGLAVJE
09. POGLAVJE
10. POGLAVJE
11. POGLAVJE
12. POGLAVJE
13. POGLAVJE
14. POGLAVJE
15. POGLAVJE
16. POGLAVJE
17. POGLAVJE
18. POGLAVJE
19. POGLAVJE
20. POGLAVJE
21. POGLAVJE
22. POGLAVJE
23. POGLAVJE
24. POGLAVJE
25. POGLAVJE
26. POGLAVJE
27. POGLAVJE
28. POGLAVJE
29. POGLAVJE
30. POGLAVJE
31. POGLAVJE
32. POGLAVJE
33. POGLAVJE
34. POGLAVJE
35. POGLAVJE
36. POGLAVJE
37. POGLAVJE
38. POGLAVJE
39. POGLAVJE
40. POGLAVJE
41. POGLAVJE
42. POGLAVJE
43. POGLAVJE
44. POGLAVJE
45. POGLAVJE
46. POGLAVJE
47. POGLAVJE
48. POGLAVJE
49. POGLAVJE
50. POGLAVJE