PRVA MOJZESOVA KNJIGA - GENEZA (1 MZ, 35:1 - 35:29)

PETINTRIDESETO POGLAVJE:
​Od Sihema do Mamreja

---

35

BIBLIJA

KOMENTAR

​1 Bog je rekel Jakobu: »Vstani, pojdi v Betel in ostani tam! Tam postavi oltar Bogu, ki se ti je prikazal, ko si bežal pred bratom Ezavom!«

Bog mora človeka izrecno prositi, da mu postavi oltar oziroma mu to zapovedati. Zakaj si Bog sploh želi oltarja, mar ni vseprisoten in vseveden? Mora ima manjvrednostni kompleks zaradi drugih bogov.

---

​​2 Jakob je rekel svoji hiši in vsem, ki so bili z njim: »Odpravite tuje bogove, ki so med vami! Očistite se in preoblecite se!

3 Potem se vzdignimo in pojdimo v Betel! Tam bom naredil oltar Bogu, ki me je uslišal na dan moje stiske in bil z menoj na poti, po kateri sem hodil.«

Tu je jasno razvidno, da je biblijski bog le eden izmed bogov, ter da ne obstaja samo en, ki bi vladal vsem.

---

4 Tedaj so dali Jakobu vse tuje bogove, ki so jih imeli, pa tudi uhane iz svojih ušes, in Jakob jih je zakopal pod hrast blizu Sihema.

Kako to, da so vsi drugi še vedno imeli tuje bogove, vanje verjeli, nato pa se jim samo zaradi besede Jakoba odpovedali, kakor, da bi bili ti zanje popolnoma nepomembni. Bi moral biti bog Biblije prav tako nepomemben za nas?

---

5 Ko so se odpravili, je okoliška mesta zajel strah Božji, tako da niso zasledovali Jakobovih sinov.

Predvidevamo lahko, da so drugi ljudje imeli druge bogove v katere so verjeli, zakaj bi jih torej zajel strah do boga v katerega sploh ne verjamejo. In če bi jih že resnično zajel strah, mar ne bi potem hkrati postali verniki?
Morda jih je zajel strah le zato, ker sta  Jakobova sinova pobila vse moške v prejšnjem kraju in zasužnjila vse ženske in otroke. Morda pa ne, kdo bi vedel.

---

​6 Jakob je prišel v Luz, ki je v kánaanski deželi, to je Betel, on in vse ljudstvo, ki je hodilo z njim.

7 Tam je postavil oltar in kraj imenoval El iz Betela, ker se mu je tam Bog razodel, ko je bežal pred bratom.

8 Takrat je umrla Rebekina dojilja Debóra. Pokopali so jo za Betelom pod hrastom; zato ga je imenoval hrast jokanja.

---

9 Bog se je Jakobu spet prikazal, ko je ta prišel iz Mezopotamije, in ga blagoslovil.

Je Bog viden, da Jakoba ni nagovoril, temveč se je zopet prikazal?

​Zakaj bog daje več blagoslovov zapovrstjo, mar ni en sam blagoslov neposredno od boga dovolj?

---

​10 Rekel mu je: »Jakob ti je ime, a se ne boš več imenoval Jakob, temveč naj ti bo ime Izrael!« Tako ga je imenoval za Izraela.

Jakobu odvzame svobodno voljo, ko ga po svoji volji imenuje za Izraela.

---

​11 Bog mu je rekel: »Jaz sem Bog Mogočni. Bodi rodoviten in mnôži se! Narod, da, občestvo narodov naj nastane iz tebe in kralji naj prihajajo iz tvojih ledij.

12 Deželo pa, ki sem jo dal Abrahamu in Izaku, dajem tebi; in tvojim potomcem dajem deželo.«

​13 In Bog se je vzdignil izpred njega z mesta, kjer je govoril z njim.

​14 Jakob je na kraju, kjer je govoril z njim, postavil spomenik, kamnit spomenik. Izlil je nanj pitno daritev in ga oblil z oljem.

15 Kraj, kjer je Bog govoril z njim, je Jakob imenoval Betel.

16 Odpravili so se od Betela. Ko so imeli še malo poti, da bi dospeli v Efráto, je Rahela porodila, a je imela pri porodu težave.

Mogočnemu Bogu je nedvomno všeč, da je Jakob na kraju spomenika zlil pitno daritev in čez polil še olje.

---

​17 Ko je ležala v porodnih bolečinah, ji je rekla babica: »Nikar se ne boj, saj imaš tudi zdaj sina!«

18 Ko je njena duša že odhajala, kajti umirala je, ga je imenovala Ben Oní. Njegov oče pa mu je dal ime Benjamin.

19 Rahela je umrla in pokopali so jo ob poti v Efráto, to je v Betlehem.

"Nikar se ne boj, ni važno če umreš, saj imaš sina."

---

20 Jakob je postavil spomenik na njenem grobu; to je Rahelin nagrobnik do današnjega dne.

21 Izrael se je odpravil dalje in razpel šotor onkraj Migdál Ederja.

Zakaj tekst, ki naj bi bil po nareku Boga Izraela še vedno poimenuje Jakob? Mu ni dal sam Bog novega imena, sedaj pa naj bi po njegovi besedi bilo poimenovanju neskladno v sosledju dogodkov?

---

22 In ko je prebival v tem kraju, je šel Ruben k Bilhi, stranski ženi svojega očeta, in ležal z njo. Izrael pa je to izvedel.
Jakobovih sinov je bilo dvanajst.

23 Leini sinovi: Jakobov prvorojenec Ruben, Simeon, Levi, Juda, Isahár in Zábulon.

24 Rahelina sinova: Jožef in Benjamin.

25 Sinova Raheline dekle Bilhe: Dan in Neftáli.

26 Sinova Leine dekle Zilpe: Gad in Aser. To so Jakobovi sinovi, ki so se mu rodili v Mezopotamiji.

27 Jakob je prišel k svojemu očetu Izaku v Mamre, v Kirját Arbo, to je Hebrón, kjer sta Abraham in Izak živela kot tujca.

28 Izakovih dni je bilo sto osemdeset let.

29 Potem je Izak izdihnil in umrl, star in nasičen z dnevi, in bil je pridružen svojim ljudem. Pokopala sta ga sinova Ezav in Jakob.

---

<- ŠTIRIINTRIDESETO POGLAVJE

ŠESTINTRIDESETO POGLAVJE ->