DVAJSETO POGLAVJE: |
BIBILJA | KOMENTAR |
20:1 Od tam se je Abraham odpravil v pokrajino Negeb in se zadrževal med Kadešem in Šurom. Ko pa je kot tujec živel v Gerárju, |
20:2 je govoril o svoji ženi Sari: »Moja sestra je.« Tedaj je gerárski kralj Abiméleh poslal po Saro in jo vzel k sebi. | Abraham zopet zamolči resnico, da je njegova (pol)sestra tudi njegova žena, kakor je to zamolčal že prej. (12:13) Kljub temu, da je Sara stara že več kot 90 let jo kralj izbere zase. |
20:3 Toda Bog je prišel k Abimélehu ponoči v sanjah in mu rekel: »Glej, umrl boš zaradi ženske, ki si jo vzel, kajti poročena je!« | Abiméleh bi lahko umrl le zaradi tega, ker ga je Abraham prevaral. Ni mu povedal celotne resnice in zaradi Abrahamove laži se je sam Bog spustil na Zemljo do kralja in še to v sanjah. |
20:4 Abiméleh pa se ji še ni približal. Rekel je: »Gospod, ali ubijaš tudi pravične ljudi? | Pritrdilni odgovor smo dobili že v prejšnjem poglavju. |
20:5 Mar ni on rekel: ›Moja sestra je.‹ Pa tudi sama je rekla: ›Moj brat je.‹ S poštenim srcem in čistimi rokami sem to storil.« |
20:6 Bog pa mu je odgovoril v sanjah: »Tudi jaz vem, da si to storil s poštenim srcem in sam sem te obvaroval, da nisi grešil zoper mene. Zato nisem dal, da bi se je dotaknil. 20:7 Zdaj pa vrni ženo možu, kajti prerok je in molil bo zate, da ostaneš živ. Če pa je ne vrneš, vedi, da boste gotovo umrli ti in vsi tvoji.« | Abraham je sam bil kriv, da ni priznal, da je Sara njegova žena. Bog pritrdi kralju, da ve, da je kralj vzel Sara s poštenimi nameni in da še ni grešil. Če pa greši, mu reče Bog, bodo umrli vsi njegovi, torej tudi vsi nedolžni ljudje pod vodstvom kralja. |
20:8 Abiméleh je vstal zgodaj zjutraj, sklical vse služabnike in jim povedal vse, kar se je zgodilo. Možje so se silno prestrašili. 20:9 Potem je Abiméleh poklical Abrahama in mu rekel: »Kaj si nam storil? S čim sem se pregrešil zoper tebe, da si nadme in nad moje kraljestvo spravil to veliko pregreho? Storil si mi, česar človek ne sme narediti.« 20:10 Dalje je Abiméleh rekel Abrahamu: »Kaj ti je prišlo na misel, da si to storil?« | Pošteni kralj Abrahama izprašuje, zakaj mu je naprtil krivdo, zakaj bi zaradi njegovega prikritja resnice skoraj morali umreti vsi ljudje v deželi Gerár. |
20:11 Abraham je rekel: »Rekel sem si: ›Gotovo ni strahu Božjega v tem kraju; ubili me bodo zaradi žene.‹ | Abraham izrazi svoje prepričanje o tem, da Bog ni vseprisoten, zato se ga v tem kraju tudi ne bi bali - kar se ga definitivno morajo, saj grozi z novim genocidom. |
20:12 Sicer pa je res moja sestra; hči mojega očeta je, a ne hči moje matere. Tako je postala moja žena. | Abraham zopet izpostavlja svoj zakon v incestu. To je v Bibliji sicer večkrat prepovedano: Ne odkrivaj nagote svoje sestre, očetove ali materine hčere, rojene v hiši ali zunaj nje! (3. Mojzesova knjiga, 18:9) Če kdo vzame svojo sestro, hčer svojega očeta ali hčer svoje matere, pa vidi njeno nagoto in ona njegovo, je to sramota; pred očmi sinov svojega ljudstva naj bosta iztrebljena; odgrnil je nagoto svoje sestre, zadene ga krivda. (3. Mojzesova knjiga, 20:17) Preklet, kdor leže k sestri, hčeri svojega očeta ali hčeri svoje matere! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹ (5. Mojzesova knjiga, 27:22) |
20:13 Ko me je Bog poslal iz hiše mojega očeta po svetu, sem ji rekel: ›Narêdi mi tole dobroto: v vsakem kraju, kamor bova prišla, reci, da sem tvoj brat!‹« |
20:14 Abiméleh je tedaj vzel drobnico in govedo, hlapce in dékle ter jih dal Abrahamu. Vrnil mu je ženo Saro. 20:15 Potem je Abiméleh rekel: »Glej, moja dežela je pred teboj; prebivaj, kjer ti ugaja.« 20:16 Sari pa je rekel: »Glej, tvojemu bratu dajem tisoč srebrnikov; glej, naj bo zate kot zagrinjalo čez oči za vse, ki so s teboj. Tako si v vsem opravičena.« | Kljub temu, da je Abraham celotno deželo ogrozil z možnostjo genocida s strani Boga, mu Abiméleh za storjeno zlo podari živali, hlapce, dékle, Saro, tisoč srebrnikov in zemljo. |
20:17 Potem je Abraham molil k Bogu in Bog je ozdravil Abiméleha, njegovo ženo in dékle, da so mogle roditi. 20:18 GOSPOD je bil namreč zaprl naročja vsem ženskam v Abimélehovi hiši zaradi Abrahamove žene Sare. | Bog je že kaznoval Abiméleha in vse ženske v hiši, ne da bi si ženske ali celo Abiméleh to zaslužil. Tako vidimo, da je Abiméleh skupaj z vsemi ženskami kaznovan za greh drugega človeka - Abrahama. Bog sam reče, da Abiméleh ni grešil: " in sam sem te obvaroval, da nisi grešil zoper mene." (20:6) Zakaj je Bog torej kaznoval Abiméleha in ženske vnjegovi hiši? |
DEVETNAJSTO POGLAVJE:
Sodba nad Sódomo in Lotova rešitev
19
BIBLIJA | KOMENTAR |
19:1 Zvečer sta angela prišla v Sódomo, ko je Lot sedèl pri sódomskih vratih. Ko ju je zagledal, je vstal, jima šel naproti in se priklonil z obrazom do tal. 19:2 Rekel je: »Prosim, gospoda, stopita v hišo svojega služabnika, da prenočita in si umijeta noge, zjutraj pa vstaneta in odideta po svoji poti.« Rekla sta: »Ne, prenočila bova na trgu.« 19:3 Zelo ju je silil, zato sta le odšla z njim in stopila v njegovo hišo. Pripravil jima je večerjo, spekel nekvašeni kruh in sta jedla. | Kako je Lot vedel, da sta to angela? Kljub temu, da angela nista želela z Lotom, je ta lahko vplival na njuno voljo in ju prepričal v nasprotno. |
19:4 Preden sta legla, so hišo obstopili meščani, sódomski moški, vsi, od dečkov do starcev, vse ljudstvo do zadnjega moža. 19:5 Klicali so Lota in mu rekli: »Kje sta moža, ki sta nocoj prišla k tebi? Pripelji ju ven k nam, da ju spoznamo!« 19:6 Lot je tedaj stopil ven k njim na prag, zaprl vrata za seboj 19:7 in rekel: »Nikar, bratje moji, ne delajte hudega! | Lot razume, da meščani angeloma želijo zla, zatu jih želi zavarovati. Pri tem se vprašamo, zakaj bi se meščani sploh brigali za kogarkoli, ki pride v njihovo mesto? |
19:8 Glejte, imam dve hčeri, ki še nista spoznali moža; naj ju pripeljem k vam, da storite z njima, kar boste hoteli. Samo tema možema ne storite ničesar, saj sta prišla v senco moje strehe!« | Lot želi zamenjati angela za svoji hčerki. Je to moralno, etično pravilno? V Bibliji piše, da je Lot pravičen, torej je ravnal pravilno: "Rešil pa je pravičnega Lota, " (2 Peter 2:7) |
19:9 Rekli so: »Poberi se!« Potem so rekli: »Nekdo je prišel sem kot tujec, pa bi rad razsojal. Tebi bomo storili še kaj hujšega kakor njima.« Silno so pritiskali na Lota in bili na tem, da razbijejo vrata. | Tu spoznamo razlog za jezo meščanov: Ne želijo, da tujec sodi, ali je njihov način življenja pravilen ali ne. Zaradi tega ne želijo sprejeti angelov, oziroma Boga, ki jih želi na silo ubiti. Tisti, ki je prvi začel spodbujati nasilje je prav Bog, saj jih namerava ubiti, zato se meščani upirajo taki sodbi in se želijo znebiti angelov, da bi se lahko zavarovali. |
19:10 A moža sta iztegnila roke, potegnila Lota k sebi v hišo in zaprla vrata. | Moža po grožnji meščanov sploh ne data možnosti Lotu. Morda bi se Lot po zadnjem argumentu vendarle odločil, da angela preda, vendar sta ga ta dva potegnila v hišo, tako da ni imel druge možnosti. |
19:11 Može pa, ki so stali pri vhodu, sta udarila s slepoto, od najmanjših do največjih, tako da niso mogli najti vrat. | Sta angela uporabila magijo? Čarovnijo? Če že lahko uporabljata nadnaravne moči, zakaj nista mož le paralizirala, tako da se ne bi bili mogli premikati? |
19:12 In moža sta rekla Lotu: »Imaš v mestu še koga, morda zeta, sinove, hčere ali sicer kakega svojega človeka? Odpelji jih iz kraja! | Angela spodbujata privilegiranje posameznikov zgolj na podlagi poznanstev - ta del je pogost v korupcijskih škandalih. Ni bilo pomembno, ali si bil dober ali slab človek,pomembno je bilo le to, da si poznal Lota. |
19:13 Midva bova namreč ta kraj uničila, kajti njihovo vpitje, ki je prišlo do GOSPODA, je prehudo. Zato naju je GOSPOD poslal, da ga uničiva.« | Angela trdita, da bosta onadva uničila mesto, medtem ko še v tem poglavju vidimo, da to ni res (19:24), saj je Bog tisti, ki uniči mesto. Hkrati je zanimivo, dasta angela prav tako pozitivno nastrojena k genocidu. Govorita o "vpitju",ki je prišlo do Boga, a meščani si niti ne želijo, ne angelov in ne boga. Je torej Bog tisti, ki ljudem ne daje svobodne volje? |
19:14 Lot je šel ven in govoril s svojima zetoma, ki sta nameravala vzeti njegovi hčeri. Rekel je: »Vstanita, pojdita iz tega kraja, kajti GOSPOD bo mesto uničil!« Toda zeta sta mislila, da se šali. | Zeta verjetno nista mislila, da Bog bil tako zloben, da bi napravil masovni genocid. Zakaj bi se katerikoli bog sploh želel ukvarjati z njihovim mestom, saj si nobenega boga niti niso želeli. Zet je mož hčerke, torej hčerki nista bili devici, kakor je Lot trdil meščanom: "Glejte, imam dve hčeri, ki še nista spoznali moža" (19:8) |
19:15 Ko se je vzdignila jutranja zarja, sta angela priganjala Lota in rekla: »Vstani, vzemi ženo in hčeri, ki sta tu, da ne boš pokončan zaradi krivde tega mesta!« | Bog bi ubil tudi Lota, če bi ta ostal v mestu. Ne bi mu bilo mar, če bi ubil tudi tiste, ki so celo po mnenju Boga nedolžni. |
19:16 Obotavljal se je, zato sta ga moža zgrabila za roko, prav tako tudi njegovo ženo in hčeri – ker mu je GOSPOD hotel prizanesti – in ga odpeljala ven ter ga pustila zunaj mesta. | Se je Lot obotavljal zato, ker niti sam ni verjel, da bo Bog storil genocid, ali ker ni zares verjel v Boga? Kako sta angela lahko prišla ven, so meščani še vedno slepi in jih niso videli, ko so (Lot, žena in hčeri) vsi skupaj prišli iz hiše? |
19:17 Ko sta jih vodila ven, sta rekla: »Reši si življenje! Ne oziraj se nazaj in ne ustavljaj se nikjer v pokrajini! V gorovje se reši, da ne boš pokončan!« | Zakaj bi Bog ubil tudi Lota, če bi se oziral nazaj? Mar ni Bog vsemogočen? Ne bi bil zmožen instantno ubiti vseh meščanov razen Lota? |
19:18 Lot jima je odgovoril: »Nikar, gospod! | Lot zavestno nasprotuje Bogu. Zakaj mu sledi, če niti sam ne verjame v njegov prav? Le zaradi tega, ker si ne želi, da bi ga Bog ubil? |
19:19 Glej, tvoj služabnik je našel milost v tvojih očeh in s tem, da si mi rešil življenje, si mi izkazal veliko dobroto. Toda ne morem se rešiti v gore; lahko bi se mi pripetila nesreča in bi umrl. 19:20 Glej, tisto mesto je dovolj blizu, da se morem zateči vanj. In tako majhno je. Dovôli, da se rešim tja! Ali ni res majhno? Tako bom ostal živ.« 19:21 Rekel mu je: »Glej, uslišal ti bom tudi to prošnjo in ne bom razdejal mesta, o katerem si govoril. | Samo zato, da bi Bog rešil Lota, se je odločil, da ne bo uničil nekega mesta in pobil ljudi v tistem mestu. Zakaj bo torej ubil vse v Sódomi? Bog tu izkaže resnico, da mu ni mar za to, kaj ljudje delajo, saj jih je kljub temu ohranil pri življenju, druge pa ubil. Si je le želel izmišljenega razloga za genocid? |
19:22 Hitro se reši tja! Ničesar ne morem storiti, dokler ne prideš tja.« Zato se mesto imenuje Coar. | Zanimivo, tu Bog reče, da ne more storiti ničesar, dokler Lot ne pride do mesta Lot. Bi Lot lahko rešil življenja s tem, ko ne bi odšel v Coar, saj Bog ne bi bil zmogel ničesar storiti? |
19:23 Sonce je vzhajalo nad deželo, ko je Lot prišel do Coarja 19:24 in je GOSPOD storil, da sta od GOSPODA, z neba, deževala na Sódomo in Gomóro žveplo in ogenj. | Bog je uničil Sodomo, kar je v nasprotju z vrstico 19:13, kjer angela trdita, da bosta onadva uničila mesto. Pred tem Bog nikdar ni omenil Gomore, zakaj je uničil še to mesto? Je mesto uničil po nesreči? |
19:25 Razdejal je ti mesti in vso pokrajino, vse prebivalce mest in vse rastlinstvo te dežele. | Storil je masovni genocid, tako kot Hitler, ki je to počel vimenu Boga. Ubil je vse; ženske, moške, otroke, nedolžne novorojence, živali in rastline. Tolikšna je ljubezen Boga. |
19:26 Lotova žena, ki je bila z njim, pa se je ozrla nazaj in postala solnat steber. | Zakaj se je to zgodilo? Edino, kar je bilo omenjeno je to: "Ne oziraj se nazaj in ne ustavljaj se nikjer v pokrajini!", takrat pa sta angela govorila direktno samo z Lotom, da ga ne bi ubilo žveplo in ogenj, saj je celo sklanjanje stavka namenjeno eni osebi. |
19:27 Zgodaj zjutraj je šel Abraham na kraj, kjer je bil stal pred GOSPODOM. 19:28 Pogledal je proti Sódomi in Gomóri in vse naokrog po pokrajini. Pogledal je in glej, z zemlje se je vzdigoval dim, kakor bi se kadilo iz peči. 19:29 Ko je Bog uničil mesta pokrajine, se je spomnil Abrahama in poslal Lota proč od razdejanja, ko je razdejal mesta, kjer je prebival Lot. |
19:30 Lot je iz Coarja odšel navzgor in se s hčerama naselil na gorovju. Bal se je namreč bivati v Coarju, zato je živel v votlini, on in obe hčeri. |
19:31 Starejša hči je rekla mlajši: »Najin oče je star, v deželi pa ni moža, ki bi se nama približal po navadi vse zemlje. 19:32 Dajva, napojiva očeta z vinom in leziva z njim; tako obudiva zarod po očetu.« 19:33 Tisti večer sta torej napojili očeta z vinom in starejša je šla in legla k očetu. Pa ni zaznal, ne ko je legla ne ko je vstala. 19:34 Naslednji dan je starejša hči rekla mlajši: »Sinoči sem ležala z očetom; še nocoj ga napojiva z vinom! Potem pojdi ti in lezi z njim! Tako bova obudili zarod po očetu.« 19:35 Tudi tisti večer sta napojili očeta z vinom. Mlajša hči je vstala in legla k njemu, pa ni zaznal, ne ko je legla ne ko je vstala. 19:36 Tako sta obe Lotovi hčeri zanosili s svojim očetom. 19:37 Starejša hči je rodila sina in mu dala ime Moáb. To je oče Moábcev do danes. 19:38 Tudi mlajša hči je rodila sina in dala mu je ime Ben Amí. To je oče Amóncev do danes. | Incest je v nekaterih delih Biblije prepovedan v nekaterih pa je sprejemljiv. Deli, kjer je incest prepovedan: "Ne odkrivaj nagote svoje sestre, očetove ali materine hčere, rojene v hiši ali zunaj nje!" (3. Mojzesova knjiga, 18:9) "Ne odkrivaj nagote sestre svojega očeta; meso tvojega očeta je. Ne odkrivaj nagote sestre svoje matere, saj je meso tvoje matere! " (3. Mojzesova knjiga, 18:12-13) "Preklet, kdor leže k sestri, hčeri svojega očeta ali hčeri svoje matere! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹" (5. Mojzesova knjiga, 27:22) Deli, kjer incest ni prepovedan: "Sicer pa je res moja sestra; hči mojega očeta je, a ne hči moje matere. Tako je postala moja žena." (1. Mojzesova knjiga, 20:12) "Amrám je vzel za ženo Johébedo, sestro svojega očeta; rodila mu je Arona in Mojzesa. Let Amrámovega življenja je bilo sto sedemintrideset let." (2. Mojzesova knjiga, 6:20) |
OSEMNAJSTO POGLAVJE:
Bog v gosteh pri Abrahamu
18
BIBLIJA | KOMENTAR |
18:1 GOSPOD se je prikazal Abrahamu pri Mamrejevih hrastih, ko je ob dnevni vročini sedèl pred vhodom v šotor. | V tej vrstici je jasno napisano, da se je Bog Abrahamu prikazal, čeprav v drugih delih Biblije piše, da ga ljudje nismo, ali pa ne moremo videti: "Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on je razložil." (Janez 1:18) "Boga ni nikoli nihče videl. Če se med seboj ljubimo, ostaja Bog v nas in je njegova ljubezen v nas postala popolna." (1 Janez 4:12) "Nato je rekel: »Mojega obličja ne moreš videti; kajti noben človek me ne more videti in ostati živ.« " (2 Mojzes 33:20) "ki ima edini nesmrtnost, ki biva v nedostopni luči in ga noben človek ni videl in ga ne more videti. Njemu čast in večna oblast! Amen." (1 Timoteju 6:16) |
18:2 Povzdignil je oči, pogledal in glej, pred njim so stali trije možje. Ko jih je zagledal, jim je stekel naproti od vhoda v šotor in se jim priklonil do tal. 18:3 Rekel je: »Moj gospod, če sem našel naklonjenost v tvojih očeh, nikar ne hodi mimo svojega služabnika! 18:4 Naj prinesejo malo vode, da si umijete noge. Potem se spočijte pod drevesom! 18:5 Jaz pa prinesem kos kruha, da se okrepčate, potem pa lahko greste naprej. Čemu bi sicer prišli mimo svojega služabnika!« Rekli so: »Stori, kakor si rekel!« 18:6 Abraham je pohitel v šotor k Sari in rekel: »Hitro vzemi tri merice boljše moke, zamesi jo in speci kolače!« 18:7 Potem je Abraham tekel k živini. Vzel je mlado in lepo tele in ga dal hlapcu; ta ga je hitro pripravil. 18:8 Vzel je masla in mleka ter tele, ki ga je bil pripravil, in vse to položil prednje. Stal je pri njih pod drevesom in so jedli. | Z Bogom so prišli še trije možje. Ali Bog potrebuje spremstvo? Zakaj jih je vzel s seboj? So angeli vidni tako kot Bog? |
18:9 Rekli so mu: »Kje je tvoja žena Sara?« Rekel je: »Glejte, v šotoru.« | Ta vrstica kaže na to, da Bog ni vseveden, čeprav v Bibliji velikokrat piše nasprotno: "če nas srce obsoja; saj je Bog večji od našega srca in spoznava vse. " (1 Janez 3:20) |
18:10 Pa je rekel: »Čez leto dni se bom vrnil k tebi in glej, tvoja žena Sara bo imela sina.« Sara pa je poslušala za vhodom v šotor, ki je bil za njim. 18:11 Abraham in Sara sta bila stara, že zelo v letih; Sari se je nehalo dogajati, kakor se dogaja ženskam, 18:12 pa se je sama pri sebi zasmejala in rekla: »Mar naj zdaj, ko sem uvela, še občutim slast? Tudi moj gospod je star.« | Sara je stara okoli 90 let, nima menstruacije, sedaj pa ji Bog napove, da bo imela otroka. Sara se Bogu smeje, saj mu najverjetneje ne verjame, kljub temu pa kasneje v Biblji piše, da je imela vero v Boga: "Po veri je tudi sama Sara, ki je bila neplodna, dobila moč, da je kljub starosti spočela, saj je bila prepričana, da je zvest tisti, ki je dal obljubo." (Hebrejcem 11:11) |
18:13 GOSPOD pa je rekel Abrahamu: »Zakaj se je Sara zasmejala in rekla: ›Ali bom res rodila, ko sem že ostarela?‹ | Bog kaže na to, da sam; ali ne ve zakaj se je Sara zasmejala, kar kaže na to, da ni vseveden, ali pa je užaljen, ker se mu Sara zasmeji. |
18:14 Ali je za GOSPODA kaj pretežko? Ko bom čez leto dni v tem času spet prišel k tebi, bo Sara imela sina.« | V Bibliji je veliko stvari, ki jih Bog ni mogel storiti, kar nedvomno dokazuje, da ni vsemogoč: "GOSPOD je bil z Judom in zavzel je tudi pogorje. Ni pa mogel pregnati prebivalcev v dolini, kajti imeli so železne vozove." (Sodniki 1:19) "Tako sta dve neomajni dejanji, v katerih se Bog ne more zlagati, v veliko tolažbo nam, ki smo se zatekli k njemu, da bi se oklenili upanja, ki je postavljeno pred nas." (Hebrejcem 6:18) Če vzamemo za resnično, da naj bi Jezus bil Bog v mesu, vidimo, da ta prav tako ni vsemogoč: "In ni mogel tam storiti nobenega mogočnega dela, samo na nekaj bolnikov je položil roke in jih ozdravil." (Marko 6:5) |
18:15 Sara pa je tajila in rekla: »Nisem se zasmejala.« Bala se je namreč. »Pač,« je rekel, »zares si se zasmejala.« | Sara se Bogu zlaže v obraz za kar ne sledi nobena posledica. |
18:16 Tedaj so se možje odpravili in gledali proti Sódomi, Abraham pa je šel z njimi, da bi jih pospremil. |
18:17 GOSPOD si je rekel: »Ali naj skrivam pred Abrahamom, kaj nameravam storiti? | Bog se sprašuje, ali naj skrije svoje namene pred Abrahamom. Zakaj? Ali Bog ve, da to kar želi narediti ni prav? In kot bomo izvedeli, se Bog po velikem potopu zopet pripravlja na masovni genocid. |
18:18 Iz Abrahama bo vendar nastal velik in mogočen narod in v njem bodo blagoslovljeni vsi narodi zemlje. | Tu vidimo zanimiv prestop v pisanju. Pred tem je bilo izraženo, da Bogu ni za zaupati, saj nam stari namenoma prikriva, nato pa se v tej povedi pisec osredotoči na to, da bo ne glede na vse, Abraham imel mogočen narod. |
18:19 Izbral sem ga, da bo zapovedal svojim sinovom in svoji hiši za njim, naj se držijo GOSPODOVE poti in ravnajo v skladu s pravičnostjo in pravico; tako bo GOSPOD izpolnil Abrahamu, kar mu je obljubil.« |
18:20 GOSPOD je rekel: »Vpitje iz Sódome in Gomóre je res silno in njihov greh je izredno težak. | Do sedaj še ni zapisanega nobenega dodatnega greha poleg tistega, ki sta ga zagrešila Adam in Eva. Kako bi torej prebivalci Sódome in Gomóre sploh lahko vedeli, da živijo v grehu? Se je Bog šele sedaj odločil, da je njihovo "vpitje" greh? |
18:21 Stopil bom dol, da vidim, ali so res počeli vse tisto, o čemer govori vpitje, ki prihaja do mene, ali ne. Izvedeti hočem.« 18:22 Moža sta se obrnila in odšla proti Sódomi, Abraham pa je še stal pred GOSPODOM. | Bog mora "stopiti dol", da vidi, ali je nekaj res ali ni. S tem lahko nakažemo na to, da Bog ni vseveden, kot je napisano v drugih delih Biblje (1 Janez 3:20, Job 42:2, Psalmi 44:22), saj se mora o resničnosti dogodkov sam lastnoročno prepričati. Ob tem se poraja tudi vprašanje: Kako do Boga prihaja vpitje, o katerem se mora prepričati? |
18:23 Abraham je pristopil in rekel: »Ali boš res pokončal pravičnega s krivičnim vred? 18:24 Mogoče je v mestu petdeset pravičnih. Ali boš tudi te pokončal in ne boš prizanesel kraju zaradi petdesetih pravičnih, ki so v njem? 18:25 Daleč naj bo od tebe, da bi ti storil kaj takega, da bi pobil pravičnega s krivičnim vred, da bi se enako zgodilo pravičnim kakor krivičnim! Daleč naj bo od tebe! Ali ne bo sodnik vse zemlje ravnal pravično?« | Preden bi Bog pobil vse ljudi Sódome ga Abraham prepričuje naj ne pobije vseh. Zanimivo, da mora v to prepričevati "pravičnika" kot je Bog. Zanimivo je tudi to, da Abraham ne sprejme genocida nedolžnih ljudi, kasneje pa brez vprašanj sprejme umor svojega sina. (Geneza 22:1-10) Abraham Bogu zastavi dve pomembni vprašanji, katerih odgovore vidimo v naslednjih vrsticah: 1. Ali boš res pokončal pravičnega s krivičnim vred? 2. Ali ne bo sodnik vse zemlje ravnal pravično? |
18:26 GOSPOD je rekel: »Če najdem v Sódomi petdeset pravičnih med meščani, bom prizanesel vsemu kraju zaradi njih.« | Tu vidimo logiko Boga in odgovor na prejšnji vprašanji. Bog pravičnih ne bo ubil, vendar le če bo pravičnih dovolj. Če jih ne bi bilo dovolj bi vseeno pobil vse. S tem lahko iz naše sekularne logike sklepamo, da Bog ni pravičen, saj želi posameznika kaznovati za "zločine" drugih. |
18:27 Abraham pa je rekel: »Glej, jaz, ki sem prah in pepel, sem si dovolil govoriti z Gospodom. | Če je Bog ljubeč, zakaj bi si Abraham moral "dovoliti", da bi z njim govoril? |
18:28 Mogoče jih petdesetim pravičnim manjka pet, ali boš zaradi teh petih uničil vse mesto?« Rekel je: »Ne bom ga uničil, če jih tam najdem petinštirideset.« 18:29 Pa je spet spregovoril in mu rekel: »Mogoče se jih tam najde štirideset.« Odgovoril je: »Ne bom storil tega zaradi teh štiridesetih.« 18:30 Pa je rekel: »Naj se Gospod ne jezi, če govorim; mogoče se jih tam najde trideset.« Rekel je: »Ne bom storil tega, če jih najdem trideset.« 18:31 Rekel je: »Glej, dovolil sem si govoriti z Gospodom; mogoče se jih tam najde dvajset.« Rekel je: »Ne bom jih uničil zaradi teh dvajsetih.« | Abraham v tem delu prepričuje Boga naj spremeni svoje prvotno pravilo. Če je Bog vseveden, zakaj je zapravljal čas z Abrahamom, ko pa je vedel, da ga bo Abraham prepričal v nove pogoje? In če lahko človek prepriča Boga v drugo stvar, ali to pomeni, da lahko ljudje vplivamo nanj, kljub temu, da naj bi bil vseveden in vsemogoč? |
18:32 Abraham je rekel: »Naj se Gospod ne jezi, če spregovorim še tokrat: Mogoče se jih tam najde deset.« Odgovoril je: »Ne bom jih uničil zaradi teh desetih.« | Abraham prepriča Boga v to, da bo našel vsaj deset pravičnih. Zakaj se Abraham tu ustavi? Kaj ni že en sam pravičen dovolj za to, da se prav tega pravičnega ne ubije? Če imamo 9 pravičnih ljudi, bodo te umrli prav tako kot vsi ostali nepravični. Je to za Boga pravica? Kaj pa mestni otroci? So vsi grešniki? Ni nobenega novorojenca? Nobenega brezgrešnega dojenčka, ki ga Bog ne bi bil ubil? |
18:33 GOSPOD je potem, ko je nehal govoriti z Abrahamom, odšel. Abraham pa se je vrnil v svoj kraj. | Če Bog lahko odide, to pomeni, da ne more biti vseprisoten. Kam odide Bog, ko gre stran? |
SEDEMNAJSTO POGLAVJE
17
BIBILJA | KOMENTAR |
17:1 Ko pa je Abram imel devetindevetdeset let, se mu je prikazal GOSPOD in mu rekel: »Jaz sem Bog Mogočni. Hodi pred menoj in bodi popoln! 17:2 Sklenil bom svojo zavezo med seboj in teboj in silno te bom namnožil.« 17:3 Abram je padel na obraz in Bog je govoril z njim ter rekel: 17:4 »Glej, to je moja zaveza s teboj: postal boš oče množice narodov. 17:5 Ne boš se več imenoval Abram, temveč Abraham ti bo ime, kajti postavljam te za očeta množici narodov. | Bog se je prikazal Abramu samo zato, da ga preimenuje iz Abrama v Abrahama. Zakaj se Bog prikaže za take trivialne reči, hkrati pa prepušča ljudi v suženjstvo? (16. poglavje) |
17:6 Naredil te bom silno rodovitnega, napravil bom iz tebe narode in kralji bodo izšli iz tebe. | Bog je ustvaril celotno vesolje samo zato, da se je ukvarjal s tem, kam in kolikokrat ga Abraham vtakne. |
17:7 Postavljam svojo zavezo med seboj in teboj ter tvojimi potomci za teboj iz roda v rod kot večno zavezo. Tebi in tvojim potomcem za teboj bom Bog. 17:8 Tebi in tvojemu potomstvu dajem deželo, v kateri bivaš kot tujec, vso kánaansko deželo, v večno last in bom njihov Bog.« 17:9 Bog je rekel Abrahamu: »Ti pa se dŕži moje zaveze, ti in tvoji potomci za teboj iz roda v rod! 17:10 To je moja zaveza, ki se je držite, zaveza med menoj in vami ter tvojimi potomci za teboj: vsak moški pri vas naj bo obrezan! 17:11 Obrežite si meso svojih prednjih kožic! To bodi znamenje zaveze med menoj in vami! | Bogu je nedvomno zelo pomembno kakšen je izgled genitalij. Iz sicer nam neznanega razloga Abrahamu zapove, naj si vsi iz njegovega rodu obrežejo kožo penisa. Za zanimivost: Nekateri rabini še vedno z usti sesajo kri, ki priteče iz malih penisov majhnih sedaj že obrezanih fantkov. |
17:12 Osem dni po rojstvu naj bodo obrezani vsi moški iz roda v rod, najsi bodo rojeni v hiši ali pridobljeni za denar od katerega koli tujca, ki ni izmed tvojih potomcev. 17:13 Oboji morajo biti obrezani, rojeni v tvoji hiši in pridobljeni za tvoj denar. Takó bo moja zaveza v vašem mesu večna zaveza. | Tu zapove celo to, da naj obrežejo vse fantke, četudi jih morajo pridobiti za denar. Skratka: Kupujte mlade fantke, tako da jim lahko rabin odreže kožico penisa, ki ga nato z usti posesa. |
17:14 Kar pa zadeva neobrezanega moškega, ki ni obrezan na mesu svoje prednje kožice, naj bo iztrebljen iz svojega ljudstva; prelomil je mojo zavezo.« | Ali Bog zapoveduje, da moramo prežati nad vsemi moškimi, ki niso obrezani in naj se z njimi prenehamo družiti? Tu je zapisano, da morajo vsi judje in kristjani biti obrezani, sicer ne sledijo božji besedi - niso judje, oziroma kristjani. |
17:15 Potem je Bog rekel Abrahamu: »Svoje žene Saráje ne imenuj več Sarája, temveč Sara bodi njeno ime! 17:16 Blagoslovil jo bom in ti dal sina tudi od nje; blagoslovil jo bom, da bodo iz nje nastali narodi in bodo kralji ljudstev izšli iz nje.« | Sarája je Abrahamova sestra in s tem, ko jo Bog blagoslovi kot njegovo ženo in v prihodnosti mater njegovih otrok, priznava, da incest ni sporen. Tu pride do nasprotja v Bibliji, saj vseeno večkrat piše o temu, da je incest moralno sporen, predvsem v tretji Mojzesovi knjigi (Levitik). |
17:17 Abraham je padel na obraz in se zasmejal. Rekel si je: »Ali se bo stoletniku rodil sin? Ali bo devetdesetletna Sara rodila?« | Tu vidimo, da so pisci Biblije tudi sami preko Abrahama želeli sporočiti, da bi bilo absurdno, če bi se stoletniku in devetdesetletnici rodil otrok. |
17:18 Abraham je rekel Bogu: »O da bi le Izmael živel pred teboj!« 17:19 Bog pa je odgovoril: »Ne, temveč tvoja žena Sara ti bo rodila sina in dal mu boš ime Izak. Sklenil bom z njim svojo zavezo kot večno zavezo za njegove potomce za njim. 17:20 Tudi glede Izmaela sem te uslišal; glej, blagoslovil ga bom in ga naredil rodovitnega ter ga silno namnožil; dvanajst knezov se mu bo rodilo in naredil bom iz njega velik narod. 17:21 Svojo zavezo pa bom sklenil z Izakom, ki ti ga bo rodila Sara čez leto dni.« 17:22 Ko je Bog nehal govoriti z njim, se je vzdignil od Abrahama. |
17:23 Abraham je vzel sina Izmaela, vse, ki so bili rojeni v hiši, in vse, ki so bili pridobljeni za denar, vse moške izmed ljudi Abrahamove hiše, in obrezal meso njihove prednje kožice še isti dan, kakor mu je Bog naročil. | Abraham je brez oklevanja drugim moškim - sužnjem - izmaličil telo. Abraham je nasilno vplival na telesa drugih ljudi s tem, ko jim je odrezal prednje kožice penisov. |
17:24 Ko je bil Abraham obrezan na mesu svoje prednje kožice, je bil star devetindevetdeset let, 17:25 njegovemu sinu Izmaelu pa je bilo trinajst let, ko je bil obrezan na mesu svoje prednje kožice. 17:26 Istega dne sta bila obrezana Abraham in njegov sin Izmael. 17:27 Z njim vred so bili obrezani vsi moški njegove hiše, rojeni v hiši in za denar kupljeni od tujcev. |
ŠESTNAJSTO POGLAVJE:
Izmaelovo rojstvo
16
BIBLIJA | KOMENTAR |
16:1 Žena Sarája Abramu ni rodila otrok; imela pa je egiptovsko deklo, ki ji je bilo ime Hagára. |
16:2 Sarája je rekla Abramu: »Glej, GOSPOD mi ni dal, da bi rodila. Pojdi k moji dekli! Mogoče bom po njej dobila otroka.« Abram je poslušal Sarájo. 16:3 Potem ko je preteklo deset let, odkar se je Abram naselil v kánaanski deželi, je Abramova žena Sarája vzela svojo egiptovsko deklo Hagáro in jo dala možu Abramu za ženo. 16:4 Šel je k Hagári in je spočela. Ko pa je videla, da je spočela, je začela zaničevati gospodarico. | V tem primeru smo priča jasni poligamiji in to niti ni edini primer v Bibliji. V večih primerih je zapisano, da je poligamija sprejemljiva. (Geneza 4:19, 16:2, 25:6, Matej 25:1 ...) V drugih poligamija ni sprejemljiva(Matej 19:4), ali pa je sprejemljiva le pod določenimi pogoji, npr.: "Zato mora biti škof brez graje, mož ene žene, trezen, razumen, urejen, gostoljuben, zmožen za poučevanje;" (1 Timotej 3:2) |
16:5 Sarája je rekla Abramu: »Ti si kriv, da me žali. Dala sem ti svojo deklo v naročje, ko pa je videla, da je spočela, me je začela zaničevati. Naj GOSPOD sodi med menoj in teboj!« 16:6 Abram je rekel Saráji: »Glej, tvoja dekla je v tvoji roki; naredi z njo, kar se ti zdi prav!« Tedaj je začela Sarája z njo tako trdo ravnati, da je Hagára pobegnila od nje. | Abramu je za deklo njegove žene vseeno, ni mu mar kako Sarája (žena) skrbi zanjo, niti takrat, ko je tako hudo, da je Hagára (dekla) morala zbežati. |
16:7 GOSPODOV angel jo je našel pri studencu v puščavi, pri izviru ob poti proti Šuru. 16:8 Rekel je: »Hagára, Sarájina dekla, od kod prihajaš in kam greš?« Rekla je: »Bežim od svoje gospodarice Saráje.« 16:9 GOSPODOV angel ji je rekel: »Vrni se k svoji gospodarici in se podrêdi njeni roki!« | Če jo je gospodov angel našel, to pomeni, da jo je moral iskati, kar vodi v zaključek, da je angel namenoma prikril svoje znanje o dogodkih. Prav tako ji navkljub bežanju zaradi nevzdržnih razmer pri gospodarici zaukaže, naj se ju podredi. Angel je del krivde, ki se dogaja Hagári. To lahko primerjamo z današnjim spolnimi sužnjami, ki bi jim policija rekla, naj se vrnejo k tistim, ki jih zlorabljajo. |
16:10 Potem ji je GOSPODOV angel rekel: »Silno bom namnožil tvoje potomstvo, da ga ne bo mogoče prešteti.« | Kakšno vezo ima to z njeno odločitvijo, da bi se vrnila k tistim, ki jo zlorabljajo? Bodo tudi njeni potomci spolni sužnji? |
16:11 In GOSPODOV angel ji je rekel: »Glej, spočela si in rodila boš sina; daj mu ime Izmael, kajti GOSPOD te je slišal v tvoji stiski. 16:12 Ta človek bo pravi divji osel. Njegova roka bo proti vsem in roke vseh proti njemu; nasproti vsem svojim bratom se bo naselil.« | Bog jo je slišal v stiski, zato jo pošilja nazaj v stisko? Kje je tu logika? |
16:13 Imenovala je GOSPODA, ki je z njo govoril: »Ti si El Roí«; rekla je namreč: »Ali sem res tukaj videla tistega, ki me je videl?« 16:14 Zato se vodnjak imenuje Beêr Laháj Roí; glej, je med Kadešem in Beredom. |
16:15 Potem je Hagára Abramu rodila sina. Abram je dal sinu, ki ga je rodila Hagára, ime Izmael. 16:16 Ko je Hagára Abramu rodila Izmaela, je bil Abram star šestinosemdeset let. |
PETNAJSTO POGLAVJE:
Božje obljube in zaveza
15
BIBLIJA | KOMENTAR |
15:1 Po teh dogodkih se je Abramu v videnju zgodila GOSPODOVA beseda, rekoč: »Ne boj se, Abram! Jaz sem tvoj ščit, tvoje plačilo bo zelo veliko.« 15:2 Abram pa je rekel: »Gospod BOG, kaj mi boš vendar dal, ko pa ostajam brez otrok in bo dedič moje hiše Damaščan Eliézer?« 15:3 In Abram je rekel: »Glej, nisi mi naklonil potomstva, zato, glej, bo moj dedič hlapec moje hiše.« 15:4 A glej, zgodila se mu je GOSPODOVA beseda, rekoč: »Ne bo ta dedoval za teboj, temveč tisti, ki bo prišel iz tebe, bo tvoj dedič.« 15:5 Popeljal ga je ven in mu rekel: »Poglej proti nebu in preštej zvezde, če jih moreš prešteti!« Potem mu je rekel: »Tako bo s tvojim potomstvom.« 15:6 Veroval je GOSPODU in ta mu je to štel v pravičnost. 15:7 Rekel mu je: »Jaz sem GOSPOD, ki sem te izpeljal iz Ura Kaldejcev, da bi ti dal to deželo v posest.« |
15:8 Rekel je: »Gospod BOG, po čem bom spoznal, da jo dobim v posest?« 15:9 Pa mu je rekel: »Vzemi zame triletno telico, triletno kozo, triletnega kozla, grlico in mladega goloba!« 15:10 Vzel je torej zanj vse te živali, jih razpolovil in položil vsako polovico nasproti drugi, le ptic ni razpolovil. 15:11 Ptice roparice so se spuščale na trupla, Abram pa jih je odganjal. | Tu vidimo, da Bog želi žrtvovanje živali - zakaj, ne vemo, vemo pa, da mu je všeč vonj krvi (8:21). |
15:12 Ko se je sonce nagibalo k zatonu, je Abrama obšel trden spanec in glej, polastila se ga je groza in gost mrak je padel nanj. 15:13 Rekel je Abramu: »Vedi, da bodo tvoji potomci priseljenci v deželi, ki ne bo njihova, spravili jih bodo v sužnost in jih stiskali štiristo let. 15:14 A tudi narodu, ki jih bo imel zasužnjene, bom sodil. Potem bodo odšli z velikim imetjem. 15:15 Ti pa pojdeš v miru k svojim očetom; pokopan boš v visoki starosti. | Ali Bog pravi, da je 400-letno trplenje vredno tega, da bodo potomci sužnjem kasneje odšli z velikim imetjem? Kje je pravičnost za tistih 400 let, ko so ljudje - ničesar krivi - trpeli pod svojimi sužnjelastniki? Zakaj Bog ne bi mogel odpraviti sužnjelastništva? Ga je on ustvaril? Si ga želi? Si želi prisostvovati trpljenju ljudi? To kaže na nedvomno nepravičnost Boga do ljudi in na njegovo neetičnost, ter brezčutnost za trpljenje ljudi. |
15:16 V četrtem rodu se bodo vrnili sem, kajti hudobija Amoréjcev še ni dopolnjena.« 15:17 Sonce je zašlo in legel je mrak. In glej, lonec za ogenj, iz katerega se je kadilo, in plameneča bakla sta se premikala med kosi živali. 15:18 Tisti dan je GOSPOD sklenil z Abramom zavezo in rekel: »Tvojemu potomstvu dajem to deželo od Egiptovske reke do vélike reke, reke Evfrata; 15:19 Kenéjce, Kenázovce, Kadmonéjce, 15:20 Hetejce, Perizéjce, Rafájevce, 15:21 Amoréjce, Kánaance, Girgašéjce in Jebusejce.« |
ŠTIRINAJSTO POGLAVJE:
Abraham, kralji in Melkízedek
14
BIBLIJA | KOMENTAR |
14:1 Za časa šinárskega kralja Amraféla so se elasárski kralj Arjóh, elámski kralj Kedorlaómer in gojímski kralj Tidál 14:2 vojskovali zoper sódomskega kralja Bera, gomórskega kralja Biršája, admaškega kralja Šinába, cebojímskega kralja Šeméberja in kralja Bele, to je Coarja. 14:3 Vsi ti so zbrali svoje čete v Sidímski dolini, to je Slano morje. 14:4 Dvanajst let so služili Kedorlaómerju, trinajsto leto pa so se uprli. 14:5 Štirinajsto leto so prišli Kedorlaómer in kralji, ki so bili z njim. Premagali so Rafájevce pri Ašterót Karnájimu, Zuzéjce pri Hamu, Emejce v Kirjatájimski dolini 14:6 in Horéjce na njihovem pogorju Seír ter prišli do El Parána na robu puščave. 14:7 Ko so se vračali, so prišli do En Mišpáta, to je Kadeša, in pokončali vse amalečanske kraje in tudi Amoréjce, ki so bivali v Hacecón Tamáru. 14:8 Tedaj so se sódomski, gomórski, admaški, cebojímski in belaški – to je coarski – kralj odpravili na pot in se v Sidímski dolini spustili v spopad 14:9 z elámskim kraljem Kedorlaómerjem, gojímskim kraljem Tidálom, šinárskim kraljem Amrafélom in elasárskim kraljem Arjóhom: štirje kralji proti petim. 14:10 V Sidímski dolini pa je bilo vse polno smolnih jam. Na begu sta sódomski in gomórski kralj padla v eno od njih, drugi pa so zbežali v gore. 14:11 Oni pa so pobrali vse imetje Sódome in Gomóre, ves njihov živež, in odšli. 14:12 Vzeli so tudi Lota, sina Abramovega brata, in njegovo imetje ter odšli. Prebival je namreč v Sódomi. 14:13 Neki ubežnik je prišel do Hebrejca Abrama in mu to povedal. Ta se je naselil pri hrastih Amoréjca Mamreja, Eškólovega in Anêrjevega brata, ki so bili Abramovi zavezniki. |
14:14 Ko je torej Abram slišal, da je njegov brat ujet, je sklical svoje izurjene može, rojene v njegovi hiši, tristo osemnajst ljudi, in jih zasledoval do Dana. | V zgodnjih prevodih to niso bili izurjeni možje, temveč služabniki, pred tem pa sužnji. V naslednjih poglavjih še vedno vidimo, da se navkljub drugačnemu prevodu nekaterih besed zgodba ne spreminja, zato pridemo do takih besednih zvez : "pridobljeni za tvoj denar"(17:13, 17:23, 17:27). Vzel je tudi "hlapce in dékle". (20:14) |
14:15 Ponoči je razdelil svoje može in z njimi napadel sovražnike. Premagal jih je in jih zasledoval do Hobe, ki je severno od Damaska. | V tej vrstici je prevod zopet tak, da je Abram vzel svoje "može", medtem ko je v drugih prevodih jasen izraz za sužnje ali služabnike. |
14:16 In spravil je nazaj vse imetje in tudi svojega brata in njegovo premoženje je spravil nazaj, z ženami in drugimi ljudmi vred. 14:17 Potem ko se je vrnil z zmage nad Kedorlaómerjem in kralji, ki so bili z njim, mu je prišel naproti sódomski kralj v dolini Šavé, to je v Kraljevi dolini. |
14:18 Salemski kralj Melkízedek pa je prinesel kruha in vina. Bil je duhovnik Najvišjega Boga | Melkízedek ime zanimivo zgodovino, ki je komurkoli drugemu ne bi zlahka priznali: "Brez očeta je, brez matere, brez rodovnika, brez začetka dni in brez konca življenja; podoben pa je Božjemu Sinu in ostane duhovnik za vselej."(Hebrejcem, 7:1-3) |
14:19 in ga je blagoslovil, rekoč: »Blagoslovi naj te, Abram, Bog Najvišji, ki je ustvaril nebo in zemljo! | V Slovenskem prevodu piše (14:19 in 14:22) "ki je ustvaril nebo in zemljo", vendar je v drugih prevodih jasno napisano "lastnik neba in zemlje", kar je v nasprotju s tem, ko hudič reče: "Vse to ti bom dal, če padeš predme in me moliš." (Matej, 4:8-9) Prav tako hudič reče: "Tebi bom dal vso to oblast in njihovo slavo, kajti meni je izročena in jo dam, komur hočem." (Luka 4:5-6), kar pomeni, da si on lasti zemljo. Tretja možnost prav tako izključuje Božjo lastništvo nad zemljo: "Nebesa so GOSPODOVA nebesa, zemljo pa je dal človeškim sinovom". (Psalmi, 115:16) |
14:20 In slavljen bodi Bog Najvišji, ki ti je dal v roke tvoje nasprotnike!« Potem mu je Abram dal desetino od vsega. 14:22 Abram mu je odgovoril: »Prisegam GOSPODU, Bogu Najvišjemu, ki je ustvaril nebo in zemljo: 14:23 Ne, niti vrvice ali jermena od sandale, prav ničesar od tega, kar je tvoje, ne bom vzel, da ne porečeš: ›Jaz sem storil, da je Abram bogat.‹ 14:24 Samó tisto, kar so pojedli moji ljudje, in delež plena za može, ki so šli z menoj: Anêr, Eškól in Mamre. Naj vzamejo svoje deleže.« |
TRINAJSTO POGLAVJE:
Abraham in Lot se razideta
13
13:1 Abram je torej odšel iz Egipta proti Negebu. Z njim je šla njegova žena, vse, kar je imel, in Lot. 13:2 Abram je bil silno bogat z živino, s srebrom in z zlatom. 13:3 Potem se je selil s šotori od Negeba do Betela, do kraja, kjer si je prej postavil šotor, med Betelom in Ajem. 13:4 To je kraj, kjer je prej postavil oltar; in tam je klical GOSPODOVO ime. 13:5 Tudi Lot, ki je potoval z Abramom, je imel drobnico, govedo in šotore. 13:6 A dežela ni mogla preživljati obeh, ko sta prebivala skupaj. Kajti njuno premoženje je bilo tako veliko, da nista mogla živeti skupaj. 13:7 Vnel se je prepir med pastirji Abramovih čred in pastirji Lotovih čred – Kánaanci in Perizéjci so tisti čas prebivali v deželi – 13:8 in Abram je rekel Lotu: »Naj ne bo prepira med menoj in teboj, med mojimi in tvojimi pastirji, saj sva brata! 13:9 Mar ni vsa dežela pred teboj? Loči se torej od mene! Če pojdeš ti na levo, grem jaz na desno, če se ti obrneš proti desni, bom jaz krenil na levo.« 13:10 Lot je povzdignil oči in videl vso jordansko pokrajino. Preden je GOSPOD pokončal Sódomo in Gomóro, je bila v celoti namakana. Vse do Coara je bila kakor GOSPODOV vrt, kakor egiptovska dežela. 13:11 Lot si je torej izbral vso jordansko pokrajino in se odselil proti vzhodu. Tako sta se ločila. 13:12 Abram je prebival v kánaanski deželi, Lot pa je živel v mestih pokrajine in šotoril tja do Sódome. | Je Abram na svoj način opeharil faraona, saj mu je ta dal materialne vrednosti, za kar je takrat mislil, da je Abramova sestra? Abram je zaradi tega postal silno bogat, celo tako bogat, da z bratom nista mogla imeti iste zemlje. |
BIBLIJA | KOMENTAR |
13:13 Sódomci pa so bili hudobni in so silno grešili zoper GOSPODA. | Označevanje vseh ljudi pod eno samo oznako se sliši kakor ksenofobija. Morda ste že slišali ta stavek: Kdor svet obravnava brezpogojno zanika realnost situacije. |
13:14 GOSPOD je govoril Abramu, potem ko se je Lot ločil od njega: »Povzdigni oči in poglej s svojega mesta proti severu in jugu, proti vzhodu in zahodu! 13:15 Zares, vso deželo, ki jo vidiš, za vedno dajem tebi in tvojemu potomstvu. | Bog obljubi, da bo vso to deželo dal Abramu in njegovim potomcem, kar je za nekatere še vedno opravičilo za nenehne bitke na Bližnjem vzhodu. Kljub temu, da je Bog dal obljubo, pa v drugih poglavjih piše, da ta ni bila izpolnjena (Hebrejcem, 11:13 in Apostolska dela, 7:5) |
13:16 In storil bom, da bo tvojega zaroda kakor prahu zemlje. Če bi kdo mogel prešteti prah zemlje, bi lahko preštel tudi tvoj zarod. 13:17 Vstani in prehodi deželo po vsej njeni dolžini in širini, kajti tebi jo dajem.« 13:18 Abram je šotoril ter prišel in se naselil pri Mamrejevih hrastih, ki so pri Hebrónu. Tam je postavil oltar GOSPODU. |
DVANAJSTO POGLAVJE:
ABRAHAM
Bog pokliče Abrahama
12
BIBLIJA | KOMENTAR |
12:1 GOSPOD je rekel Abramu: »Pojdi iz svoje dežele, iz svoje rodbine in iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti jo bom pokazal. | Bog Abramu reče naj gre iz svoje dežele po tem, ko je Abram že odšel (11:31). |
12:2 Iz tebe bom naredil velik narod, blagoslovil te bom in naredil tvoje ime veliko, da bo v blagoslov. 12:3 Blagoslovil bom tiste, ki te bodo blagoslavljali, in preklel tiste, ki te bodo preklinjali, in v tebi bodo blagoslovljeni vsi rodovi zemlje.« |
12:4 Abram je šel, kakor mu je naročil GOSPOD, in Lot je šel z njim. Ko je Abram odšel iz Harána, je bil star petinsedemdeset let. | To je drugi del neskladja z delom v prejšnjemu poglavju (11:26-32), kjer smo ugotovili, da so števila let nedvomno lažna. |
12:5 S seboj je vzel ženo Sarájo, bratovega sina Lota in vse premoženje, ki sta ga zbrala, in vse duše, ki sta jih pridobila v Haránu. Odšli so in se napotili proti kánaanski deželi. Ko so prišli v kánaansko deželo, |
12:6 je Abram prehodil deželo do kraja Sihem, do Moréjevega hrasta – Kánaanci so takrat živeli v deželi. 12:7 GOSPOD se mu je prikazal in rekel: »Tvojemu potomstvu bom dal to deželo.« Tam je postavil oltar GOSPODU, ki se mu je bil prikazal. | V tem delu se Bog dejansko prikaže Abramu, lahko torej Boga vidimo? In šele takrat, ko ga vidimo, lahko govorimo o njegovi prisotnosti? |
12:8 Od tam je šel naprej na vzhodno gorovje do Betela in se ušotoril tako, da je imel Betel na zahodni, Aj pa na vzhodni strani. Tam je postavil GOSPODU oltar in klical GOSPODOVO ime. 12:9 Potem se je spet odpravil na pot in tako potoval proti Negebu. 12:10 Tedaj je v deželi nastala lakota in Abram je šel v Egipt, da bi tam nekaj časa ostal; kajti lakota v deželi je bila huda. 12:11 Ko pa se je približal Egiptu, je rekel ženi Saráji: »Glej, vem, da si lepa ženska. |
12:12 Ko te bodo Egipčani videli in rekli: ›To je njegova žena,‹ bodo mene ubili, tebe pa pustili pri življenju. | Abram pokaže svoje predsodke, ki jih ima do drugih ljudi z drugimi Bogovi. Zakaj bi ga Egipčani ubili zaradi lepe žene? Mar oni nimajo lepih žensk? Abraham je v tem smislu najverjetneje rasist oziroma ksenofob. |
12:13 Reci, prosim, da si moja sestra, da se mi bo dobro godilo zaradi tebe in bom po tvoji zaslugi ostal živ.« | Abram od druge osebe zahteva, da laže. |
12:14 Ko je torej Abram prispel v Egipt, so Egipčani videli, da je žena zelo lepa. 12:15 Videli so jo tudi faraonovi uradniki in jo hvalili faraonu. Tako so ženo vzeli v faraonovo hišo. 12:16 Zaradi nje je lepo ravnal z Abramom: dobil je drobnico in govedo, osle, hlapce in dekle, oslice in kamele. | Sarája je bila takrat stara vsaj 70 let. So vsem bile všeč babice? So se ljudje starali počasneje? |
12:17 GOSPOD pa je udaril faraona in njegovo hišo s hudimi nadlogami zaradi Abramove žene Saráje. | Zakaj Bog kaznuje faraona, če je bil Abram tisti, ki je ustvaril laž? Božja logika tu ne deluje. |
12:18 Faraon je poklical Abrama in rekel: »Kako si mi mogel to storiti? Zakaj mi nisi povedal, da je to tvoja žena? | Kako je Faraon izvedel, da je Abram lagal? Mu je to povedal Bog v katerega ne verjame? Je kot "huda nadloga" mišljeno le vedenje Saráje, ki je nato tudi povedala, da je žena Abrama. |
12:19 Zakaj si rekel, da je tvoja sestra, da sem si jo vzel za ženo? Glej, tu imaš zdaj svojo ženo, vzemi jo in pojdi!« 12:20 Faraon je glede njega dal ukaze svojim možem in pospremili so Abrama, njegovo ženo in vse njegovo imetje. |
ENAJSTO POGLAVJE:
Babilonski stolp
11
BIBLIJA | KOMENTAR |
11:1 Vsa zemlja je imela en sam jezik in isto govorico. | To je v nasprotju s prejšnjim poglavjem, kjer piše, da je bilo jezikov več in ne le en (10:5, 10:20, 10:31). |
11:2 Ko so se ljudje odpravili od vzhoda, so našli ravnino v šinárski deželi in se tam naselili. 11:3 Rekli so drug drugemu: »Dajmo, delajmo opeko in jo žgimo v ognju!« Opeko so uporabljali namesto kamna in zemeljsko smolo namesto malte. 11:4 Rekli so: »Dajmo, sezidajmo si mesto in stolp, katerega vrh naj sega do neba, in naredimo si ime, da se ne bomo razkropili po vsej zemlji!« | Zakaj bi stolp do neba bil rešitev za to, da se ljudje ne bi razkropili, mi ni znano. |
11:5 GOSPOD je stopil dol, da bi si ogledal mesto in stolp, ki so ga postavili človeški otroci. | Zakaj je Bog moral 'stopiti dol', kaj ni vseveden ter vseprisoten? |
11:6 In GOSPOD je rekel: »Glej, eno ljudstvo so in vsi imajo en jezik, in to je šele začetek njihovega dela. Zdaj jih ne bo nič več zadržalo; kar koli bodo hoteli, bodo naredili. | Izgleda, kot da se Bog boji moči ljudi. Boji se, da bi postali kakor vsemogočni. |
11:7 Dajmo, stopimo dol in tam zmešajmo njihov jezik, da ne bodo več razumeli govorice drug drugega!« | Ker Bog govori v množini lahko sklepamo, da je Bogov več. To se kaže tudi že v prejšnjih poglavjih Geneze (1:26 in 3:22). To je tudi prvi primer nerazumevanja ljudi med seboj. Bog je torej tisti, ki je ustvaril nerazumevanje med ljudmi. Zakaj se Bog boji, da bi ljudje razumeli drug drugega? Zakaj bi bilo slabo, če bi dosegli česar bi si zaželeli? Bog se aktivno vpleta v oteževanje življenj ljudi, kar ga iz naše človeške perspektive nedvomne dela antagonista te pripovedi. |
11:8 In GOSPOD jih je razkropil od tam po vsej zemlji in nehali so zidati mesto. | zaradi drugačnega jezika se ljudje še ne bi sami razkropili. Je Bog upravljal s svobodno voljo ljudi? |
11:9 Zato se je imenovalo Babél, ker je tam GOSPOD zmešal jezik vse zemlje in od tam jih je GOSPOD razkropil po vsej zemlji. | Spet se lahko spomnimo, da nekod piše, da je bil pred tem le en jezik (11:1), drugje pa, da je bilo že pred tem več različnih jezikov (10:5, 10:20 in 10:31) |
11:10 To je Semov rodovnik. Sem je bil star sto let, ko se mu je rodil Arpahšád, dve leti po potopu. | To je nov del dolgočasnega rodoslovja, ki ga pisci kasneje opredeljujejo kot bajke in nespametne razprave: "Naj se ne ukvarjajo z bajkami in brezkončnimi rodovniki, saj ti bolj pospešujejo razpravljanja kakor Božji načrt, ki se uresničuje v veri." (Prvo pismo Timoteju, 1:4). "Ogibaj pa se nespametnih razprav, rodovnikov, prepirov in pričkanj glede postave. Vse to nič ne koristi in je prazno." (Pismo Titu 3:9) |
11:11 Potem ko se mu je rodil Arpahšád, je Sem živel še petsto let in rodili so se mu sinovi in hčere. |
11:12 Ko je bil Arpahšád star petintrideset let, se mu je rodil Šelah. | V nasprotju z ostalo Biblijo (Luka, 3:35-36), kjer piše, da je Šelah sin Kenána. |
11:13 Potem ko se mu je rodil Šelah, je Arpahšád živel še štiristo tri leta in rodili so se mu sinovi in hčere. 11:14 Ko je bil Šelah star trideset let, se mu je rodil Eber. 11:15 Potem ko se mu je rodil Eber, je Šelah živel še štiristo tri leta in rodili so se mu sinovi in hčere. 11:16 Ko je bil Eber star štiriintrideset let, se mu je rodil Peleg. 11:17 Potem ko se mu je rodil Peleg, je Eber živel še štiristo trideset let in rodili so se mu sinovi in hčere. 11:18 Ko je bil Peleg star trideset let, se mu je rodil Regu. 11:19 Potem ko se mu je rodil Regu, je Peleg živel še dvesto devet let in rodili so se mu sinovi in hčere. 11:20 Ko je bil Regu star dvaintrideset let, se mu je rodil Serúg. 11:21 Potem ko se mu je rodil Serúg, je Regu živel še dvesto sedem let in rodili so se mu sinovi in hčere. 11:22 Ko je bil Serúg star trideset let, se mu je rodil Nahór. 11:23 Potem ko se mu je rodil Nahór, je Serúg živel še dvesto let in rodili so se mu sinovi in hčere. 11:24 Ko je bil Nahór star devetindvajset let, se mu je rodil Terah. 11:25 Potem ko se mu je rodil Terah, je Nahór živel še sto devetnajst let in rodili so se mu sinovi in hčere. |
11:26 Terah je bil star sedemdeset let, ko so se mu rodili Abram, Nahór in Harán. 11:27 To je Terahov rodovnik. Terahu so se rodili Abram, Nahór in Harán, Haránu pa se je rodil Lot. 11:28 Harán je umrl pred svojim očetom Terahom v svoji rojstni deželi, v Uru Kaldejcev. | Ta del je v nasprotju s Koranom. Tam piše, da je Abramov oče Azar in ne Terah.(Koran, Živina, 6:74 ) |
11:29 Abram in Nahór sta se oženila. Abramovi ženi je bilo ime Sarája, Nahórjevi pa Milka. Bila je hči Harána, Milkinega in Jiskinega očeta. | Nov primer incesta v Bibliji: Milka je hči Harána, torej je Nahór, ki je postal njen mož hkrati njen stric. |
11:30 Sarája pa je bila nerodovitna, ni imela otrok. | Zanimiv prehod v zgodbi; če povzamemo: Prvo dekle se je poročilo s svojim stricem, drugo dekle pa ni moglo imeti otrok. |
11:31 Terah je vzel sina Abrama in vnuka Lota, Haránovega sina, ter svojo snaho Sarájo, ženo svojega sina Abrama, in odšel z njimi iz Ura Kaldejcev, da bi šel v deželo Kánaan. Prišli so do Harána in se tam naselili. 11:32 Vseh Terahovih dni je bilo dvesto pet let. Potem je Terah umrl v Haránu. | Zopet pridemo do velikega neskladja v pričevanju Biblije. Kot piše, je Terah dobil sina Abrama, ko je bil star 70. let (11:26) Terah je umrl pri 205. letih (11:32) in po njegovi smrti je Abram odšel proti deželi Kánaan. V tem primeru je bil Abram star že 135 let (205-70=135). Vendar!, v naslednjem poglavju piše (12:4), da je bil Abram - ko je odšel proti Kánaanu - star šele 75 let! Iz tega lahko sklepamo, bi moral biti Terah umreti pri 145 letih (70+75=145),ali pa bi bil Abram star že 135 let, ko je odšel ... če v Bibliji seveda ne bi bilo izmišljenih stvari, kot so najverjetneje vse navedene življenjske dobe. Ugotovimo lahko tudi, da so pisci Biblije bili zelo nepozorni ali "prožni" pri ločevanju resnice od laži. Možno je tudi, da so bili izredno slabi v matematiki. Ali celo, da je bil Bog slab v matematiki, če so te teksti nastali po njegovem izročilu. V tej vrstici piše, da je Abram že odšel iz svoje dežele, da bi izgledalo, kot da je to Božji načrt, je v naslednjem poglavju (12:1) napisano, da mu Bog reče, naj gre iz svoje dežele. Vendar šele po tem, ko je že odšel. |
PRVA MOJZESOVA KNJIGA
(1:1 - 50:26)
All
01. POGLAVJE
02. POGLAVJE
03. POGLAVJE
04. POGLAVJE
05. POGLAVJE
06. POGLAVJE
07. POGLAVJE
08. POGLAVJE
09. POGLAVJE
10. POGLAVJE
11. POGLAVJE
12. POGLAVJE
13. POGLAVJE
14. POGLAVJE
15. POGLAVJE
16. POGLAVJE
17. POGLAVJE
18. POGLAVJE
19. POGLAVJE
20. POGLAVJE
21. POGLAVJE
22. POGLAVJE
23. POGLAVJE
24. POGLAVJE
25. POGLAVJE
26. POGLAVJE
27. POGLAVJE
28. POGLAVJE
29. POGLAVJE
30. POGLAVJE
31. POGLAVJE
32. POGLAVJE
33. POGLAVJE
34. POGLAVJE
35. POGLAVJE
36. POGLAVJE
37. POGLAVJE
38. POGLAVJE
39. POGLAVJE
40. POGLAVJE
41. POGLAVJE
42. POGLAVJE
43. POGLAVJE
44. POGLAVJE
45. POGLAVJE
46. POGLAVJE
47. POGLAVJE
48. POGLAVJE
49. POGLAVJE
50. POGLAVJE