PRVO POGLAVJE: |
BIBLIJA | KOMENTAR |
1:1 V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo. 1:2 Zemlja pa je bila pusta in prazna, tema se je razprostirala nad globinami in duh Božji je vel nad vodami | »V začetku …« (1:1) je začetek prvega protislovja, ki se pojavi v zvezi s stvaritvijo. V tem delu Bog najprej ustvari živa bitja in šele nato človeka. V primerjavi z drugim poglavjem Geneze (2:4-2:25) pride do neskladja, saj je vrstni red obraten - človek je namreč ustvarjen pred ostalimi živimi bitji. Pripoved v prvem poglavju Geneze nasprotuje zaporedju dogodkov, ki ga poznamo po znanstveni oceni ter časovni opredelitvi sveta: V Genezi 1:1 sta zemlja in nebo ustvarjena hkrati, »v začetku,« medtem ko je starost Zemlje opredeljena na okoli 4.5 milijard let, vesolje pa 13.8 milijard let. Razlika med začetki je torej očitna. V Genezi 1:1 je Zemlja (1:1) ustvarjena pred svetlobo (1:3), Soncem in zvezdami (1:16); da so ptice (1:21) stvarjeni pred plazilci (1:24); da so rastline (1:11) stvarjene pred živalmi (1:20). V vsakem primeru nam radiološko datiranje pove, da je Zemlja stara najmanj 4,5 milijard let. Začetek vesolja pa preko preračuna vidnega vesolja in hitrosti svetlobe ocenjujemo na 13,7 milijard let. Če bi torej bog na začetku ustvaril Zemljo, bi morala biti starejša od vidne svetlobe, ki jo ustvari šele po nebu in zemlji. |
1:3 Bog je rekel: »Bodi svetloba!« In nastala je svetloba. 1:4 Bog je videl, da je svetloba dobra. In Bog je ločil svetlobo od teme. 1:5 In Bog je svetlobo imenoval dan, temo pa je imenoval noč. In bil je večer in bilo je jutro, prvi dan. | Zopet pride do neskladja, tokrat znotraj samega poglavja. Bog je v teku prvega dne ustvaril svetlobo (1:3), medtem ko je telesa, ki oddajajo svetlobo (Sonce in druge zvezde) ustvaril šele četrti dan (1:14 - 1:19). Tu pride do logične zmote, saj svetlobe ne more biti brez teles, ki jo oddajajo. Kako sta torej obstajala jutro in večer, če ni bilo Sonca, ki bi ju označevalo. Podporniki Bibilje temu velikokrat rečejo "navidezna neskladnost", s tem pa ne priznavajo zakonov fizike. |
1:6 Bog je rekel: »Bodi obok sredi vodá in naj loči vode od vodá!« 1:7 In Bog je naredil obok in ločil vode, ki so bile pod obokom, od vodá nad obokom. Zgodilo se je tako. 1:8 Bog je obok imenoval nebo. In bil je večer in bilo je jutro, drugi dan. | Drugi dan stvaritve (1:6 - 1:8) je edini dan izmed vseh stvaritvenih dni, za katerega Bog ni rekel, da je dober. Tu je ustvaril obok, po antičnih predstavah nekakšna trdna kupola nad zemeljsko ploščo (primer: Ezekiel 1,22–23), ki zadržuje »zgornje vode«. Poleg voda na Zemlji, naj bi torej nad nebom bila tudi vsa ostala voda. Kljub temu, ne moremo biti pikolovski glede izražanja, saj je možno, da je beseda voda v tistem času imela več pomenov. Vsekakor pa tik po koncu atmosfere planeta Zemlje ne naletimo na vodo. |
1:9 Bog je rekel: »Vode pod nebom naj se zberejo na en kraj in prikaže naj se kopno!« Zgodilo se je tako. 1:10 Bog je kopno imenoval zemljo, zbrane vode pa je imenoval morje. Bog je videl, da je dobro. |
1:11 Nato je Bog rekel: »Zemlja naj požene zelenje, rastlinje, ki daje seme, in drevje, ki na zemlji rodi sadje s semenom po svoji vrsti!« Zgodilo se je tako. 1:12 Zemlja je pognala zelenje, rastlinje, ki daje seme, in drevje, ki rodi na zemlji sadje s semenom po svoji vrsti. Bog je videl, da je dobro. 1:13 In bil je večer in bilo je jutro, tretji dan. | Zanimivo, Bog ne ustvari zelenja neposredno z besedo. Preko njegove besede Zemlja sama požene rastlinje. Hkrati lahko opazimo, da je Bog ustvaril rastlinje pred samim Soncem, ki bi omogočil proces fotosinteze (1:14 – 1:19). Prav tako, pa naj bi pred Soncem in pred rastlinjem že ustvaril svetlobo (1:3). |
1:14 Bog je rekel: »Naj bodo luči na nebesnem oboku! Ločujejo naj dan od noči in naj bodo znamenja za čase, dneve in leta! 1:15 Naj svetijo na nebesnem oboku in razsvetljujejo zemljo!« Zgodilo se je tako. | Luči, ki jih postavi na nebo, služijo kot znamenja za čase dneve in leta. Ravno ta znamenja uporabljajo astrologi, ko vedežujejo. Ravno to Bog prepove v Tretji Mojzesovi knjigi: »Ničesar ne jejte s krvjo! Ne ukvarjajte se z vedeževanjem in čaranjem!« (Levitik 19:26). |
1:16 Bog je naredil dve veliki luči: večjo luč, ki naj gospoduje dnevu, in manjšo luč, ki naj gospoduje noči, ter zvezde. | Bog naj bi ustvaril veliko luč (Sonce) in manjšo luč (Luno). Navkljub temu pa vemo, da Luna ni ne oddaja svetlobe kakor luč, temveč odbija svetlobo Sonca. Vprašamo se tudi, zakaj je Luna polovico svojega časa na nebu, ko je dejansko dan, če jo je Bog ustvaril le za noč? Bog je cel drugi dan stvaritve porabil za to, da je naredil luč in ločil svetlobo od teme (1:4), nato pa je skorajda nevredno omembe, ustvaril več kot 100 milijard zvezd na vsako posamezno galaksijo - teh je prav tako več milijard. |
1:17 Bog jih je postavil na nebesni obok, da bi razsvetljevale zemljo. | Če je bog ustvaril zvezde za to, da bi razsvetljevale Zemljo, potem se lahko vprašamo, zakaj velika večina zvezd na nebu ni vidnih s prostim očesom? Kot že rečeno, obstaja več milijard zvezd, ki so porazdeljene po svojih galaksijah, veliko predaleč, da bi bile vidne s prostim očesom, ter da bi razsvetljevale Zemljo. |
1:18 Gospodovale naj bi dnevu in noči in ločevale svetlobo od teme. Bog je videl, da je dobro. 1:19 In bil je večer in bilo je jutro, četrti dan. |
1:20 Bog je rekel: »Živa bitja naj mrgolijo v vodah in ptice naj letajo nad zemljo pod nebesnim obokom!« | Zopet pride do neskladja v Bibliji. V tem delu (1:20) piše naj bi življenje nastalo v vodi, medtem ko v drugem poglavju Geneze (2:19) piše, da so "živali in ptice" nastale iz polj. |
1:21 Bog je ustvaril velike morske živali in vsa živa bitja, ki se gibljejo in mrgolijo v vodah, po njihovih vrstah in vse krilate ptice po njihovih vrstah. Bog je videl, da je dobro. 1:22 In Bog jih je blagoslovil in rekel: »Plodite se in množite, napolnite vse morsko vodovje! In ptice naj se množijo na zemlji!« 1:23 In bil je večer in bilo je jutro, peti dan. |
1:24 Bog je rekel: »Zemlja naj rodi živa bitja po njihovih vrstah: živino, laznino in zveri zemlje po njihovih vrstah!« Zgodilo se je tako. | Bog v tem primeru ne ustvari živali sam, temveč te pričnejo svoje življenje preko zemlje. Vprašamo se lahko, če je to prvotno razumevanja evolucije živalskih in rastlinskih vrst. |
1:25 Bog je naredil zveri zemlje po njihovih vrstah, živino po njenih vrstah in vso laznino na zemlji po njenih vrstah. Bog je videl, da je dobro. | Tu vidimo, da Bog ustvari živali preden ustvari človeka. V nadaljevanju (2:18 - 2:19) pride do zamenjanega vrstnega reda. Tam Bog ustvari človeka pred živalmi. |
1:26 Bog je rekel: »Naredimo človeka po svoji podobi, kot svojo podobnost! Gospoduje naj ribam morja in pticam neba, živini in vsej zemlji ter vsej laznini, ki se plazi po zemlji!« | S to vrstico se začenja nekaj novega. Bog reče: "Naredimo", zato se vprašamo, koliko je vseh Bogov? Hkrati se posvetuje s sabo in ostalimi Bogovi, saj človeka naredi po njihovi podobi. Človeku naj bi že na samem začetku stvaritve predal gospodovanje nad živalmi, z znanstvenim raziskovanjem pa smo zatrdno ugotovili, da so druge živalske vrste obstajale veliko pred prvim človekom. |
1:27 Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril. | Če je Bog ustvaril oba, moškega in žensko, po svoji podobi, se vprašamo, kaj je tista podoba Boga, po kateri je ustvaril človeka? Je Bog v obliki obeh, moškega in ženske hermafrodit? Morda je s tem želel poudariti, da so si moški in ženske enakovredni. |
1:28 Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: »Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji!« |
1:29 Bog je rekel: »Glejta, dajem vama vse zelenje s semenom, ki raste po vsej zemlji, in vse sadno drevje, katerega sadje nosi seme. Naj vama bo v hrano. | Bog daje za hrano le rastline, naj bi po volji Boga ljudje bili vegani? Obstajajo tudi strupene rastline, so res popolnoma vse primerne za človeka? Je to tudi potrditev, da je Bog naredil rastlinje kot je kanabis za človeka in njegovo uporabo? Nikjer namreč ne piše, da je ta rastlina prepovedana, vso rastlinje pa je naredil za nas. |
1:30 Vsem živalim na zemlji, vsem pticam na nebu, vsemu, kar se giblje po zemlji in ima v sebi življenje, dajem v živež vse zelene rastline.« Zgodilo se je tako. | Po tem pričevanju naj bi vse živali bile rastlinojede. Vprašamo se, kaj je z vsemi glistami, deževniki, paraziti, netopirji, levi, komarji ... ? |
1:31 Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro. In bil je večer in bilo je jutro, šesti dan. |
PRVA MOJZESOVA KNJIGA
(1:1 - 50:26)
All
01. POGLAVJE
02. POGLAVJE
03. POGLAVJE
04. POGLAVJE
05. POGLAVJE
06. POGLAVJE
07. POGLAVJE
08. POGLAVJE
09. POGLAVJE
10. POGLAVJE
11. POGLAVJE
12. POGLAVJE
13. POGLAVJE
14. POGLAVJE
15. POGLAVJE
16. POGLAVJE
17. POGLAVJE
18. POGLAVJE
19. POGLAVJE
20. POGLAVJE
21. POGLAVJE
22. POGLAVJE
23. POGLAVJE
24. POGLAVJE
25. POGLAVJE
26. POGLAVJE
27. POGLAVJE
28. POGLAVJE
29. POGLAVJE
30. POGLAVJE
31. POGLAVJE
32. POGLAVJE
33. POGLAVJE
34. POGLAVJE
35. POGLAVJE
36. POGLAVJE
37. POGLAVJE
38. POGLAVJE
39. POGLAVJE
40. POGLAVJE
41. POGLAVJE
42. POGLAVJE
43. POGLAVJE
44. POGLAVJE
45. POGLAVJE
46. POGLAVJE
47. POGLAVJE
48. POGLAVJE
49. POGLAVJE
50. POGLAVJE