PRVA MOJZESOVA KNJIGA - GENEZA (1 MZ, 15:1 - 15:21)

PETNAJSTO POGLAVJE:
Božje obljube in zaveza

---

15

BIBLIJA

KOMENTAR

15:​1 Po teh dogodkih se je Abramu v videnju zgodila GOSPODOVA beseda, rekoč: »Ne boj se, Abram! Jaz sem tvoj ščit, tvoje plačilo bo zelo veliko.«

15:2 Abram pa je rekel: »Gospod BOG, kaj mi boš vendar dal, ko pa ostajam brez otrok in bo dedič moje hiše Damaščan Eliézer?«

15:3 In Abram je rekel: »Glej, nisi mi naklonil potomstva, zato, glej, bo moj dedič hlapec moje hiše.«

15:4 A glej, zgodila se mu je GOSPODOVA beseda, rekoč: »Ne bo ta dedoval za teboj, temveč tisti, ki bo prišel iz tebe, bo tvoj dedič.«

15:5 Popeljal ga je ven in mu rekel: »Poglej proti nebu in preštej zvezde, če jih moreš prešteti!« Potem mu je rekel: »Tako bo s tvojim potomstvom.«

15:6 Veroval je GOSPODU in ta mu je to štel v pravičnost.

15:7 Rekel mu je: »Jaz sem GOSPOD, ki sem te izpeljal iz Ura Kaldejcev, da bi ti dal to deželo v posest.«

---

15:8 Rekel je: »Gospod BOG, po čem bom spoznal, da jo dobim v posest?«

15:9 Pa mu je rekel: »Vzemi zame triletno telico, triletno kozo, triletnega kozla, grlico in mladega goloba!«

15:10 Vzel je torej zanj vse te živali, jih razpolovil in položil vsako polovico nasproti drugi, le ptic ni razpolovil.

15:11 Ptice roparice so se spuščale na trupla, Abram pa jih je odganjal.

Tu  vidimo, da Bog želi žrtvovanje živali - zakaj, ne vemo, vemo pa, da mu je všeč vonj krvi (8:21).

---

15:12 Ko se je sonce nagibalo k zatonu, je Abrama obšel trden spanec in glej, polastila se ga je groza in gost mrak je padel nanj.

15:13 Rekel je Abramu: »Vedi, da bodo tvoji potomci priseljenci v deželi, ki ne bo njihova, spravili jih bodo v sužnost in jih stiskali štiristo let.

15:14 A tudi narodu, ki jih bo imel zasužnjene, bom sodil. Potem bodo odšli z velikim imetjem.

​15:15 Ti pa pojdeš v miru k svojim očetom; pokopan boš v visoki starosti. ​

Ali  Bog pravi, da je 400-letno trplenje vredno tega, da bodo potomci sužnjem kasneje odšli z velikim imetjem?

Kje je pravičnost za tistih 400 let, ko so ljudje - ničesar krivi - trpeli pod svojimi sužnjelastniki?

Zakaj Bog ne bi mogel odpraviti sužnjelastništva? Ga je on ustvaril? Si ga želi? Si želi prisostvovati trpljenju ljudi?

To kaže na nedvomno nepravičnost Boga do ljudi in na njegovo neetičnost, ter brezčutnost za trpljenje ljudi.

---

15:16 V četrtem rodu se bodo vrnili sem, kajti hudobija Amoréjcev še ni dopolnjena.«

15:17 Sonce je zašlo in legel je mrak. In glej, lonec za ogenj, iz katerega se je kadilo, in plameneča bakla sta se premikala med kosi živali.

15:18 Tisti dan je GOSPOD sklenil z Abramom zavezo in rekel: »Tvojemu potomstvu dajem to deželo od Egiptovske reke do vélike reke, reke Evfrata;

15:19 Kenéjce, Kenázovce, Kadmonéjce,

15:20 Hetejce, Perizéjce, Rafájevce,

15:21 Amoréjce, Kánaance, Girgašéjce in Jebusejce.«

---

<- ŠTIRINAJSTO POGLAVJE

ŠESTNAJSTO POGLAVJE ->