PRVA MOJZESOVA KNJIGA - GENEZA (1 MZ, 31:1 - 31:54)

ENAINTRIDESETO POGLAVJE:
Jakob zbeži iz Harána

---

31

BIBLIJA

KOMENTAR

1 In slišal je besede Labánovih sinov, ko so rekli: »Jakob je pobral vse očetovo imetje in iz posesti našega očeta si je pripravil vse to bogastvo.«

​2 Tudi na Labánovem obrazu je Jakob opazil, da ni več tak do njega, kakor je bil dotlej.

---

3 GOSPOD je tedaj rekel Jakobu: »Vrni se v deželo svojih očetov, k svoji rodbini! S teboj bom!«

Kako je Bog sporočil Jakobu svoje besede? Preko misli? Angela?

---

​4 Jakob je dal poklicati Rahelo in Leo na polje k drobnici.

5 Rekel jima je: »Na obrazu vajinega očeta vidim, da ni več tak do mene, kakršen je bil doslej, toda Bog mojega očeta je bil z menoj.

6 Vedve vesta, da sem vajinemu očetu služil z vso svojo močjo.

7 A vajin oče me je varal in mi desetkrat spremenil plačilo. Toda Bog mu ni pustil, da bi mi škodoval.

8 Če je rekel: ›Pikasta živina bo tvoje plačilo,‹ tedaj je vsa drobnica dobivala pikasta jagnjeta. Če pa je rekel: ›Progasta živina bo tvoje plačilo,‹ je vsa drobnica dobivala progasta jagnjeta.

9 Tako je Bog vzel živino vajinemu očetu in jo dal meni.

---

​10 V času, ko se drobnica pari, sem v sanjah povzdignil oči in zagledal progaste, pikaste in marogaste ovne, ki so skakali na ovce.

11 In Božji angel mi je rekel v sanjah: ›Jakob!‹ Rekel sem: ›Tukaj sem.‹

12 Pa je rekel: ›Povzdigni vendar oči in poglej, da so vsi ovni, ki skačejo na ovce, progasti, pikasti in marogasti; kajti videl sem vse, kar ti je storil Labán.

Zanimivo, da se Bog - kreator zemlje in neba ter vsega drugega - ukvarja z Jakobovimi sanjami kjer ovni skačejo na ovce ... To je tako zelo pomembno za Boga, da Jakobu reče, naj povzdigne oči in gleda ovne, ki naskakujejo ovce. Bog ima zanimive fetiše.

---

13 Jaz sem Bog Betela, ki si mu mazilil spomenik in ki si mu izrekel zaobljubo. Vstani zdaj, odidi iz te dežele in se vrni v svojo rojstno deželo!‹«

14 Rahela in Lea sta mu odgovorili: »Ali imava še delež in dediščino v očetovi hiši?

15 Ali nisva zanj kakor tujki? Saj naju je prodal in tudi požrl najin denar.

16 Zares, vse bogastvo, ki ga je Bog vzel najinemu očetu, pripada nama in najinim otrokom. Stôri zdaj vse, kar ti je rekel Bog!«

17 Jakob je tedaj vstal in posadil otroke in ženi na kamele.

18 Odgnal je vse govedo in vse imetje, ki si ga je pridobil, govedo in drobnico, kar si je pridobil v Mezopotamiji, da bi šel k očetu Izaku v kánaansko deželo.

19 Medtem ko je Labán odšel strič drobnico, je Rahela ukradla očetove hišne bogove.

20 Jakob je ukanil Aramejca Labána tako, da mu ni dal slutiti, da hoče zbežati.

21 Pobegnil je z vsem, kar je imel. Vzdignil se je, prekoračil reko in se obrnil proti gorovju Gileád.
​
22 Tretji dan so Labánu povedali, da je Jakob pobegnil.

​23 Vzel je s seboj brate in ga zasledoval sedem dni hoda in se mu čisto približal v gorovju Gileád.

---

Pogodba med Labánom in Jakobom

---

24 Ponoči pa je k Aramejcu Labánu v sanjah prišel Bog in mu rekel: »Varuj se, da bi Jakobu kar koli očital!«
​

Za Boga je ta spor med Jakobom in Labanom tako pomemben, da je moral poseči iz nebes na zemljo in opozoriti Labana naj Jakobu ne očita njegovih ovc. 

Logično, da je za Boga preko cele kreacije najpomembnejše ravno naskakovanje ovnov in premoženje Jakoba, kajne?

---

25 Labán je dohitel Jakoba, ko je ta postavil šotor na gori. Tudi Labán se je s svojimi brati ušotoril v gorovju Gileád.

26 Labán je rekel Jakobu: »Kaj si storil! Ukanil si me in odgnal moji hčeri kakor ujetnici meča.

27 Zakaj si skrivaj zbežal in me okradel? Nisi mi povedal, da bi te pospremil z veseljem in pesmimi, z bobnom in s citrami.

28 Nisi mi dal priložnosti, da bi poljubil svoje sinove in hčere. Tokrat si ravnal nespametno.

29 V moji moči je, da bi z vami ravnal hudo, toda Bog vaših očetov mi je sinoči rekel: ›Varuj se, da bi Jakobu kar koli očital!‹

30 No, ko si že odšel, ker si močno hrepenel po očetovi hiši, zakaj si ukradel moje bogove?«

31 Jakob je Labánu odgovoril: »Bal sem se in sem si rekel: ›Da mi s silo ne vzame svojih hčera!‹

32 Tisti pa, pri komer najdeš svoje bogove, naj ne živi več! Vpričo najinih bratov preišči, kaj je pri meni tvojega, in si vzemi!« Jakob pa ni vedel, da jih je ukradla Rahela.

33 Labán je stopil v Jakobov šotor, nato v Lein šotor in še v šotor obeh dekel in ni našel ničesar. Zapustil je Lein šotor in šel v Rahelinega.

​34 Rahela pa je prej vzela bogove, jih položila pod kamelino sedlo in sedla nanje. Labán je prebrskal ves šotor, pa ni našel ničesar.

35 Rahela je rekla očetu: »Naj mi gospod ne zameri, ne morem vstati pred tvojim obličjem, ker se mi godi, kakor se dogaja ženskam.« Vse je natančno preiskal, pa ni našel bogov.

36 Jakob se je močno razsrdil na Labána in se začel prepirati z njim. In Jakob je odgovoril in rekel Labánu: »Kaj je moj prestopek, s čim sem se pregrešil, da me divje zasleduješ?

37 Saj si prebrskal vse moje stvari in kaj si našel, da je iz tvoje hiše? Polôži sem pred moje in svoje brate, pa naj razsodijo med nama!
​
38 Dvajset let sem bil pri tebi; tvoje ovce in tvoje koze niso izvrgle in ovnov tvoje črede nisem jedel.

39 Raztrganih živali ti nisem prinašal, sam sem trpel škodo. Zahteval si jih iz mojih rok, naj jih je kdo ukradel podnevi ali ponoči.

40 Podnevi me je morila vročina, ponoči mraz in spanec mi je bežal iz oči.

41 Dvajset let sem bil v tvoji hiši; štirinajst let sem ti služil za tvoji hčeri in šest let za tvojo drobnico. Ti pa si mi desetkrat spremenil plačilo.

42 Ko ne bi bil z menoj Bog mojega očeta, Abrahamov Bog in Izakov Strah, bi me ti zdaj odpravil praznih rok. Toda Bog je videl mojo bedo in trud mojih rok; v pretekli noči je razsodil.«

43 Labán je odgovoril in rekel Jakobu: »Hčeri sta moji, sinovi so moji in drobnica je moja; vse, kar vidiš, je moja last. Toda kaj naj danes storim tema hčerama ali otrokom, ki sta jih rodili?

44 Zdaj dajva, skleniva zavezo: jaz in ti, naj bo nekaj za pričo med nama!«

45 Jakob je vzel kamen in ga postavil pokonci za spomenik.

46 Nato je Jakob rekel bratom: »Naberite kamenja!« Vzeli so kamne in napravili kup. Potem so tam na kupu jedli.

47 Labán ga je imenoval Jegár Sahadutá, Jakob pa Galéd.

48 Labán je rekel: »Ta kup naj bo danes priča med menoj in teboj!« Zato ga je imenoval Galéd

49 in Micpa, ker je rekel: »Naj GOSPOD straži med menoj in teboj, ko ne bova več vedela drug za drugega.

---

50 Če boš grdo ravnal z mojima hčerama in če boš vzel zraven njiju še druge žene, vedi, četudi ni človeka pri naju, da je Bog priča med menoj in teboj!«

Jakobu niti ni treba imetih drugih žena, saj je večkrat spal in spočel otroka z drugimi ženskami,  s katerimi ni bil poročen - deklami - sužnji.

---

​51 In Labán je rekel Jakobu: »Poglej ta kup in poglej ta spomenik, ki sem ga postavil med menoj in teboj!

52 Priča naj bo ta kup in priča ta spomenik: jaz ne bom šel nikoli prek tega kupa na tvojo stran in ti ne smeš s slabim namenom prek tega kupa na mojo stran in mimo tega spomenika.

53 Bog Abrahamov in Bog Nahórjev« – Bog njunega očeta – »naj sodi med nama!« In Jakob je prisegel pri Strahu svojega očeta Izaka.

​54 Na gori je Jakob daroval daritev, potem pa je povabil brate, da bi jedli kruh. Jedli so kruh in prenočili na gori.

---

<- TRIDESETO POGLAVJE

DVAINTRIDESETO POGLAVJE ->