DVAINDVAJSETO POGLAVJE: |
BIBLIJA | KOMENTAR |
22:1 Po teh dogodkih je Bog preizkušal Abrahama. Rekel mu je: »Abraham!« Rekel je: »Tukaj sem.« | Tu pride do nasprotja z drugimi deli v Bibliji. V Jakobovem pismu namreč piše: "Nihče, ki je preizkušan, naj ne govori: »Bog me skuša.« Boga namreč zlo ne more skušati in sam ne skuša nikogar." (Jakob 1:13) |
22:2 Pa je rekel: »Vzemi svojega sina, svojega edinca, ki ga ljubiš, Izaka, in pojdi v deželo Moríja! Tam ga daruj v žgalno daritev na gori, ki ti jo bom pokazal!« | Bog ukazuje naj Abraham zažge svojega sina. Bi moralen Bog res rekel kaj takega? Prav tako pravi, da je Izak edinec, iz prejšnjih poglavij namreč jasno vidimo, da ima Izak tudi brata oziroma da ima Abraham še enega sina. |
22:3 Abraham je vstal zgodaj zjutraj, osedlal osla, vzel s seboj dva hlapca in svojega sina Izaka. Nacepil je drv za žgalno daritev, potem pa je vstal in odšel proti kraju, o katerem mu je govoril Bog. | Priprava za umor je bila obsežna. 2 hlapca, cepljenje drv, vsa za "žgalno daritev" |
22:5 Rekel je hlapcema: »Ostanita tukaj z oslom, jaz in deček pa greva tjakaj, da pomoliva. Potem se vrneva k vama.« 22:6 Abraham je vzel drva za žgalno daritev in jih naložil svojemu sinu Izaku, v svojo roko pa je vzel ogenj in nož. In šla sta oba skupaj. | Sina je prepričal naj sam nosi drva, ki jih Abraham namerava uporabiti za njegov lasten zažig. |
22:7 Izak je nagovoril svojega očeta Abrahama in rekel: »Moj oče!« Ta je rekel: »Tukaj sem, moj sin.« Pa je rekel: »Glej, ogenj in drva, kje pa je jagnje za žgalno daritev?« | Sin vpraša po resnici ... |
22:8 Abraham je rekel: »Bog si bo preskrbel jagnje za žgalno daritev, moj sin.« In šla sta oba skupaj. | ... in Abraham, kot že velikokrat ne pove resnice. |
22:9 Prišla sta na kraj, o katerem mu je Bog rekel. Tam je Abraham sezidal oltar in razložil drva. Zvezal je svojega sina Izaka in ga položil na oltar na drva. 22:10 Potem je Abraham iztegnil svojo roko in vzel nož, da bi zaklal svojega sina. |
22:11 Tedaj mu je zaklical GOSPODOV angel iz nebes in rekel: »Abraham, Abraham!« Rekel je: »Tukaj sem.« 22:12 In je rekel: »Ne izteguj svoje roke nad dečka in ne stôri mu ničesar, kajti zdaj vem, da se bojiš Boga, saj mi nisi odrekel svojega sina, svojega edinca.« | Abraham je svojo ljubezen do Boga potrdil s svojim trdnim namenom, da zabode, umori in zažge svojega sina. Če je Bog oziroma angel šele zdaj izvedel, da se Abraham ne boji boga to pomeni, da Bog ni vseveden. Kljub temu pa je Abraham skoraj ubil sina le zato, ker ni želel, da Bog ubije njega. Razlog, ki ga nevede torej ni zadosten za to, da bi res vedel, da se ga ne boji. Bogove misli so verjetno šle nekako takole: "Haha, pa sem te, prank! To je bil samo socialni eksperiment." |
22:13 Abraham je povzdignil oči in pogledal, in glej, za njim je bil oven, ki se je z rogovi zapletel v grmovje. Abraham je torej šel in vzel ovna in ga daroval v žgalno daritev namesto svojega sina. 22:14 Zato je Abraham tisti kraj imenoval »GOSPOD bo preskrbel«, kakor pravijo danes: Na gori GOSPODOVI bo preskrbljeno. 22:15 GOSPODOV angel je drugič poklical Abrahama iz nebes |
22:16 in rekel: »Prisegel sem pri sebi, govori GOSPOD: Ker si to storil in nisi odrekel svojega sina, svojega edinca, | Izgleda, da je bilo včasih popularno, če si prisegel sam nase in ne na druge. |
22:17 te bom zares obilno blagoslovil in silno namnožil tvoje potomstvo, kakor zvezde na nebu in kakor pesek, ki je na morskem bregu. Tvoji potomci bodo vzeli v posest vrata svojih sovražnikov | Tu pride do večih nasprotij, če pogledamo 5. Mojzesovo knjigo (4:23-27) Vemo tudi, da ljudi (Judov, potomcev Izaka) ni niti približno toliko kot zvezd, ali peska, kaj šele potomcev Izaka, niti niso iztrebljeni, če upoštevamo prej naveden del Biblije. |
22:18 in s tvojimi potomci se bodo blagoslavljali vsi narodi na zemlji, ker si poslušal moj glas.« | Tudi to ni res, da bi se vsi narodi blagoslavljali s potomci Izaka, karkoli to že pomeni. |
22:19 Abraham se je vrnil k hlapcema, vzdignili so se in skupaj odšli proti Beeršébi. In Abraham je prebival v Beeršébi. |
22:20 Po teh dogodkih so povedali Abrahamu in rekli: »Tudi Milka je rodila sinove tvojemu bratu Nahórju: 22:21 prvorojenca Uca, njegovega brata Buza, Arámovega očeta Kemuéla, 22:22 Keseda, Hazója, Pildáša, Jidláfa in Betuéla.« 22:23 Betuélu pa se je rodila Rebeka. Osem otrok je rodila Milka Abrahamovemu bratu Nahórju. |
22:24 Njegova stranska žena, Reúma po imenu, je tudi rodila, in sicer Tebaha, Gahama, Tahaša in Maahája. | Po tem sodeč lahko rečemo, da je po Bogu sprejemljivo imeti tudi stranske žene in ne samo "glavne". |
PRVA MOJZESOVA KNJIGA
(1:1 - 50:26)
All
01. POGLAVJE
02. POGLAVJE
03. POGLAVJE
04. POGLAVJE
05. POGLAVJE
06. POGLAVJE
07. POGLAVJE
08. POGLAVJE
09. POGLAVJE
10. POGLAVJE
11. POGLAVJE
12. POGLAVJE
13. POGLAVJE
14. POGLAVJE
15. POGLAVJE
16. POGLAVJE
17. POGLAVJE
18. POGLAVJE
19. POGLAVJE
20. POGLAVJE
21. POGLAVJE
22. POGLAVJE
23. POGLAVJE
24. POGLAVJE
25. POGLAVJE
26. POGLAVJE
27. POGLAVJE
28. POGLAVJE
29. POGLAVJE
30. POGLAVJE
31. POGLAVJE
32. POGLAVJE
33. POGLAVJE
34. POGLAVJE
35. POGLAVJE
36. POGLAVJE
37. POGLAVJE
38. POGLAVJE
39. POGLAVJE
40. POGLAVJE
41. POGLAVJE
42. POGLAVJE
43. POGLAVJE
44. POGLAVJE
45. POGLAVJE
46. POGLAVJE
47. POGLAVJE
48. POGLAVJE
49. POGLAVJE
50. POGLAVJE