PRVA MOJZESOVA KNJIGA - GENEZA (1 MZ, 18:1 - 18:33)

OSEMNAJSTO POGLAVJE:
​Bog v gosteh pri Abrahamu

---

18

BIBLIJA

KOMENTAR

18:1 GOSPOD se je prikazal Abrahamu pri Mamrejevih hrastih, ko je ob dnevni vročini sedèl pred vhodom v šotor.

V tej vrstici je jasno napisano, da se je Bog Abrahamu prikazal, čeprav v drugih delih Biblije piše, da ga ljudje nismo, ali pa ne moremo videti:
"Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on je razložil." (Janez 1:18)
"Boga ni nikoli nihče videl. Če se med seboj ljubimo, ostaja Bog v nas in je njegova ljubezen v nas postala popolna." (1 Janez 4:12)
"Nato je rekel: »Mojega obličja ne moreš videti; kajti noben človek me ne more videti in ostati živ.« " (2 Mojzes 33:20)
"ki ima edini nesmrtnost, ki biva v nedostopni luči in ga noben človek ni videl in ga ne more videti. Njemu čast in večna oblast! Amen." (1 Timoteju 6:16)

---

18:2 Povzdignil je oči, pogledal in glej, pred njim so stali trije možje. Ko jih je zagledal, jim je stekel naproti od vhoda v šotor in se jim priklonil do tal.

18:3 Rekel je: »Moj gospod, če sem našel naklonjenost v tvojih očeh, nikar ne hodi mimo svojega služabnika!

18:4 Naj prinesejo malo vode, da si umijete noge. Potem se spočijte pod drevesom!

18:5 Jaz pa prinesem kos kruha, da se okrepčate, potem pa lahko greste naprej. Čemu bi sicer prišli mimo svojega služabnika!« Rekli so: »Stori, kakor si rekel!« ​

​18:6 Abraham je pohitel v šotor k Sari in rekel: »Hitro vzemi tri merice boljše moke, zamesi jo in speci kolače!«

18:7 Potem je Abraham tekel k živini. Vzel je mlado in lepo tele in ga dal hlapcu; ta ga je hitro pripravil.

18:8 Vzel je masla in mleka ter tele, ki ga je bil pripravil, in vse to položil prednje. Stal je pri njih pod drevesom in so jedli.

Z Bogom so prišli še trije možje. Ali Bog potrebuje spremstvo? Zakaj jih je vzel s seboj? So angeli vidni tako kot Bog?

---

18:9 Rekli so mu: »Kje je tvoja žena Sara?« Rekel je: »Glejte, v šotoru.«

Ta vrstica kaže na to, da Bog ni vseveden, čeprav v Bibliji velikokrat piše nasprotno: "če nas srce obsoja; saj je Bog večji od našega srca in spoznava vse. " (1 Janez 3:20)

---

18:10 Pa je rekel: »Čez leto dni se bom vrnil k tebi in glej, tvoja žena Sara bo imela sina.« Sara pa je poslušala za vhodom v šotor, ki je bil za njim. ​

18:11 Abraham in Sara sta bila stara, že zelo v letih; Sari se je nehalo dogajati, kakor se dogaja ženskam,

18:12 pa se je sama pri sebi zasmejala in rekla: »Mar naj zdaj, ko sem uvela, še občutim slast? Tudi moj gospod je star.«

Sara je stara okoli 90 let, nima menstruacije, sedaj pa ji Bog napove, da bo imela otroka. Sara se Bogu smeje, saj mu najverjetneje ne verjame, kljub temu pa kasneje v Biblji piše, da je imela vero v Boga: "Po veri je tudi sama Sara, ki je bila neplodna, dobila moč, da je kljub starosti spočela, saj je bila prepričana, da je zvest tisti, ki je dal obljubo." (Hebrejcem 11:11)

---

18:13 GOSPOD pa je rekel Abrahamu: »Zakaj se je Sara zasmejala in rekla: ›Ali bom res rodila, ko sem že ostarela?‹ ​

Bog kaže na to, da sam; ali ne ve zakaj se je Sara zasmejala, kar kaže na to, da ni vseveden, ali pa je užaljen, ker se mu Sara zasmeji.

---

18:14 Ali je za GOSPODA kaj pretežko? Ko bom čez leto dni v tem času spet prišel k tebi, bo Sara imela sina.«

V Bibliji je veliko stvari, ki jih Bog ni mogel storiti, kar nedvomno dokazuje, da ni vsemogoč:
"GOSPOD je bil z Judom in zavzel je tudi pogorje. Ni pa mogel pregnati prebivalcev v dolini, kajti imeli so železne vozove." (Sodniki 1:19)
"Tako sta dve neomajni dejanji, v katerih se Bog ne more zlagati, v veliko tolažbo nam, ki smo se zatekli k njemu, da bi se oklenili upanja, ki je postavljeno pred nas." (Hebrejcem 6:18)

Če vzamemo za resnično, da naj bi Jezus bil Bog v mesu, vidimo, da ta prav tako ni vsemogoč:
"In ni mogel tam storiti nobenega mogočnega dela, samo na nekaj bolnikov je položil roke in jih ozdravil." (Marko 6:5)

---

18:15 Sara pa je tajila in rekla: »Nisem se zasmejala.« Bala se je namreč. »Pač,« je rekel, »zares si se zasmejala.«

Sara se Bogu zlaže v obraz za kar ne sledi nobena posledica.

---

ABRAHAM PROSI ZA SÓDOMO

---

18:​16 Tedaj so se možje odpravili in gledali proti Sódomi, Abraham pa je šel z njimi, da bi jih pospremil.

---

18:17 GOSPOD si je rekel: »Ali naj skrivam pred Abrahamom, kaj nameravam storiti?

Bog se sprašuje, ali naj skrije svoje namene pred Abrahamom. Zakaj? Ali Bog ve, da to kar želi narediti ni prav? In kot bomo izvedeli, se Bog po velikem potopu zopet pripravlja na masovni genocid.

---

18:18 Iz Abrahama bo vendar nastal velik in mogočen narod in v njem bodo blagoslovljeni vsi narodi zemlje.

Tu vidimo zanimiv prestop v pisanju. Pred tem je bilo izraženo, da Bogu ni za zaupati, saj nam stari namenoma prikriva, nato pa se v tej povedi pisec osredotoči na to, da bo ne glede na vse, Abraham imel mogočen narod.

---

18:19 Izbral sem ga, da bo zapovedal svojim sinovom in svoji hiši za njim, naj se držijo GOSPODOVE poti in ravnajo v skladu s pravičnostjo in pravico; tako bo GOSPOD izpolnil Abrahamu, kar mu je obljubil.« ​

---

18:20 GOSPOD je rekel: »Vpitje iz Sódome in Gomóre je res silno in njihov greh je izredno težak. ​

Do sedaj še ni zapisanega nobenega dodatnega greha poleg tistega, ki sta ga zagrešila Adam in Eva. Kako bi torej prebivalci Sódome in Gomóre sploh lahko vedeli, da živijo v grehu?
Se je Bog šele sedaj odločil, da je njihovo "vpitje" greh?

---

18:21 Stopil bom dol, da vidim, ali so res počeli vse tisto, o čemer govori vpitje, ki prihaja do mene, ali ne. Izvedeti hočem.« ​

18:22 Moža sta se obrnila in odšla proti Sódomi, Abraham pa je še stal pred GOSPODOM.

Bog mora "stopiti dol", da vidi, ali je nekaj res ali ni. S tem lahko nakažemo na to, da Bog ni vseveden, kot je napisano v drugih delih Biblje (1 Janez 3:20, Job 42:2, Psalmi 44:22), saj se mora o resničnosti dogodkov sam lastnoročno prepričati.
Ob tem se poraja tudi vprašanje: Kako do Boga prihaja vpitje, o katerem se mora prepričati?

---

18:23 Abraham je pristopil in rekel: »Ali boš res pokončal pravičnega s krivičnim vred?

18:24 Mogoče je v mestu petdeset pravičnih. Ali boš tudi te pokončal in ne boš prizanesel kraju zaradi petdesetih pravičnih, ki so v njem?

18:25 Daleč naj bo od tebe, da bi ti storil kaj takega, da bi pobil pravičnega s krivičnim vred, da bi se enako zgodilo pravičnim kakor krivičnim! Daleč naj bo od tebe! Ali ne bo sodnik vse zemlje ravnal pravično?« ​

Preden bi Bog pobil vse ljudi Sódome ga Abraham prepričuje naj ne pobije vseh. Zanimivo, da mora v to prepričevati "pravičnika" kot je Bog.
Zanimivo je tudi to, da Abraham ne sprejme genocida nedolžnih ljudi, kasneje pa brez vprašanj sprejme umor svojega sina. (Geneza 22:1-10)

Abraham Bogu zastavi dve pomembni vprašanji, katerih odgovore vidimo v naslednjih vrsticah:
1. Ali boš res pokončal pravičnega s krivičnim vred?

2.​ Ali ne bo sodnik vse zemlje ravnal pravično?

---

18:26 GOSPOD je rekel: »Če najdem v Sódomi petdeset pravičnih med meščani, bom prizanesel vsemu kraju zaradi njih.«

Tu vidimo logiko Boga in odgovor na prejšnji vprašanji. Bog pravičnih ne bo ubil, vendar le če bo pravičnih dovolj. Če jih ne bi bilo dovolj bi vseeno pobil vse. S tem lahko iz naše sekularne logike sklepamo, da Bog ni pravičen, saj želi posameznika kaznovati za "zločine" drugih.

---

18:​27 Abraham pa je rekel: »Glej, jaz, ki sem prah in pepel, sem si dovolil govoriti z Gospodom.

Če je Bog ljubeč, zakaj bi si Abraham moral "dovoliti", da bi z njim govoril?

---

18:28 Mogoče jih petdesetim pravičnim manjka pet, ali boš zaradi teh petih uničil vse mesto?« Rekel je: »Ne bom ga uničil, če jih tam najdem petinštirideset.« ​

18:29 Pa je spet spregovoril in mu rekel: »Mogoče se jih tam najde štirideset.« Odgovoril je: »Ne bom storil tega zaradi teh štiridesetih.«

18:30 Pa je rekel: »Naj se Gospod ne jezi, če govorim; mogoče se jih tam najde trideset.« Rekel je: »Ne bom storil tega, če jih najdem trideset.«

18:31 Rekel je: »Glej, dovolil sem si govoriti z Gospodom; mogoče se jih tam najde dvajset.« Rekel je: »Ne bom jih uničil zaradi teh dvajsetih.«

Abraham v tem delu prepričuje Boga naj spremeni svoje prvotno pravilo.
Če je Bog vseveden, zakaj je zapravljal čas z Abrahamom, ko pa je vedel, da ga bo Abraham prepričal v nove pogoje?
In če lahko človek prepriča Boga v drugo stvar, ali to pomeni, da lahko ljudje vplivamo nanj, kljub temu, da naj bi bil vseveden in vsemogoč?

---

18:32 Abraham je rekel: »Naj se Gospod ne jezi, če spregovorim še tokrat: Mogoče se jih tam najde deset.« Odgovoril je: »Ne bom jih uničil zaradi teh desetih.«

Abraham prepriča Boga v to, da bo našel vsaj deset pravičnih. Zakaj se Abraham tu ustavi? Kaj ni že en sam pravičen dovolj za to, da se prav tega pravičnega ne ubije?
Če imamo 9 pravičnih ljudi, bodo te umrli prav tako kot vsi ostali nepravični. Je to za Boga pravica?
Kaj pa mestni otroci? So vsi grešniki? Ni nobenega novorojenca? Nobenega brezgrešnega dojenčka, ki ga Bog ne bi bil ubil?

---

​18:33 GOSPOD je potem, ko je nehal govoriti z Abrahamom, odšel. Abraham pa se je vrnil v svoj kraj.

Če Bog lahko odide, to pomeni, da ne more biti vseprisoten. Kam odide Bog, ko gre stran?

---

<- SEDEMNAJSTO POGLAVJE

DEVETNAJSTO POGLAVJE ->