PRVA MOJZESOVA KNJIGA - GENEZA (1 MZ, 21:1 - 21:34)

enaindvajseto poglavje:
​izak rojen

---

21

BIBLIJA

KOMENTAR

21:1 GOSPOD je obiskal Saro, kakor je rekel, in GOSPOD je storil Sari, kakor je napovedal.

21:2 Sara je spočela in rodila Abrahamu sina v njegovi starosti ob času, ki mu ga je Bog napovedal.

21:3 Abraham je svojemu sinu, ki mu ga je rodila Sara, dal ime Izak.

---

21:4 Ko je bil sin Izak star osem dni, ga je Abraham obrezal, kakor mu je Bog zapovedal. ​

Iz neznanega razloga je Bog obseden z moškimi penisi. Želi namreč, da v znak zaveze med njim in ljudmi Abraham obreže svojega sina. (17:11) Nekateri še zdaj izvajajo fizično nasilje nad otroki - izmaličenje spolnega uda.

---

21:5 Abraham je bil star sto let, ko se mu je rodil sin Izak.

21:6 Sara je rekla: »Bog mi je pripravil smeh; kdor bo to slišal, se mi bo nasmihal.«

21:7 In rekla je: »Kdo bi dejal Abrahamu, da bo Sara dojila otroke? In vendar sem mu rodila sina v njegovi starosti.«

21:8 Deček je rasel in ga je odstavila. Na dan, ko je bil Izak odstavljen, je Abraham napravil veliko gostijo.

---

Abraham pošlje Hagáro in Izmaela proč

---

21:9 Ko je Sara nekoč videla sina Egipčanke Hagáre, ki ga je rodila Abrahamu, kako se posmehuje,

21:10 je rekla Abrahamu: »Naženi to deklo in njenega sina! Kajti sin te dekle ne sme dedovati skupaj z mojim sinom Izakom.«

Hagáro (sužnjo) smo spoznali že takrat, ko je Sara z njo ravnala tako slabo, da je ta pobegnila, dokler ji ni Bog osebno rekel, nas se vrne in se podredi. (16:5)

Tokrat je Sarino ljubosumje zopet usmerjeno proti Hagári.

---

21:11 Ta beseda Abrahamu zaradi sina ni bila prav nič pogodu. ​

21:12 Bog pa mu je rekel: »Naj ti ne bo žal ne dečka ne dekle! Poslušaj Saro, kar koli ti poreče! Kajti po Izaku se ti bo imenovalo potomstvo.

Kljub temu, da Abrahamu vedenje Sare tokrat ni prav mu Bog reče, naj mu ne bo žal dveh oseb. In to zaradi tega, ker se bo potomstvo imenovalo po Izaku.  V današnjem času vemo, da so primitivni ljudje v divjini zelo hitro umrli, prav to je bil razlog za življenje v skupni. Lahko bi rekli, da Sara želi oba poslati v smrt, vendar bi ju bog še ščitil in tako morda ne bi umrla?

Smisel tega mi ni povsem jasen.
Zakaj je važno po komu se kaj imenuje? Zakaj bi Abrahamu bilo to pomembno? Ali Bog nagovarja zgolj primitivno željo po razmnoževanju in obvladovanju? 

---

21:13 A tudi iz deklinega sina bom naredil narod, kajti tvoj potomec je.«

Vendar ta narod ne bo imel imena, medtem ko ga bo Izakov imel? Zakaj je to tako pomembno za Abrahama? Ali Abraham le sledi Bogu, da ga te ne ubije?

---

​21:14 Abraham je zgodaj zjutraj vstal, vzel kruha in meh vode, dal to Hagári na rame in jo z dečkom poslal proč. Šla je in blodila po beeršébski puščavi.

21:15 Ko pa je voda v mehu pošla, je vrgla dečka pod enega od grmov.

21:16 Potem je šla in sedla za streljaj puščice daleč; rekla si je namreč: »Naj ne gledam, kako deček umira!« Ko je tako sedela v bližini, je na glas zajokala.

Ta del je dober prikaz za to, da je izgon iz družbe pomenil sigurno smrt. Hagára mora v obupu hoditi po puščavi z umirajočim sinom, brez hrane in brez vode. Ali Bog nalašč rad muči ljudi? Je sadist?

Je Sara vedela, da Hagáro pošilja v smrt, ali je vedela, da jo bo Bog rešil?

---

21:17 Bog je pa slišal dečkov glas in Božji angel je iz nebes poklical Hagáro ter ji rekel: »Kaj ti je, Hagára? Ne boj se, kajti Bog je slišal dečkov glas od tam, kjer leži.

21:18 Vstani, poberi dečka in ga dŕži s svojo roko! Kajti iz njega bom naredil velik narod.« ​

21:19 Bog ji je tedaj odprl oči, da je zagledala studenec. Šla je, napolnila meh z vodo in dala piti dečku. 

21:20 Bog je bil z dečkom. Rastel je, prebival v puščavi in postal lokostrelec.

21:21 Živel je v paránski puščavi. Mati pa mu je dobila ženo iz egiptovske dežele. 

Bog je vendarle po dolgotrajnem mučenju Hagáre in njenega umirajočega sina slišal njun glas in se ju usmilil.

---

Zaveza v Beeršébi

---

21:22 Tisti čas pa sta Abiméleh in poveljnik njegove vojske Pihól rekla Abrahamu: »Bog je s teboj v vsem, kar delaš.

21:23 Prisezi mi zdaj tukaj pri Bogu, da ne boš varal ne mene ne mojih naslednikov ne potomcev; enako dobroto, kakršno sem ti izkazoval jaz, izkazuj ti meni in deželi, v kateri prebivaš kot tujec!«

21:24 Abraham je odgovoril: »Prisežem.«

V tem delu Abraham priseže, vendar pa kasneje izvemo, da kristjani ne smejo prisegati:
"Jaz pa vam pravim: Sploh ne prisegajte! Ne pri nebu, ker je Božji prestol,
ne pri zemlji, ker je podnožje njegovih nog, ne pri Jeruzalemu, ker je mesto vélikega kralja.
Tudi pri svoji glavi ne prisegaj, ker niti enega lasu ne moreš narediti belega ali črnega.
Vaš govor naj bo ›da‹, ›da‹, ›ne‹, ›ne‹; kar je več kot to, je od hudega.« " (Matej 5:34-37)

---

21:​25 Tedaj se je Abraham pritožil Abimélehu zaradi studenca, ki so si ga Abimélehovi hlapci s silo prilastili.

21:26 Abiméleh je rekel: »Ne vem, kdo je to storil, tudi ti mi nisi povedal in sam nisem slišal o tem do danes.«

21:27 Abraham je vzel od drobnice in goveda, dal to Abimélehu in sklenila sta zavezo.

21:28 Abraham je oddelil od drobnice sedem jagnjic.

21:29 Abiméleh je rekel Abrahamu: »Kaj pomeni teh sedem jagnjic, ki si jih oddelil?«

21:30 Rekel je: »Resnično, vzel boš sedem jagnjic iz moje roke, da mi boš za pričo, da sem jaz izkopal ta vodnjak.«

---

21:31 Zato je ta kraj dobil ime Beeršéba, ker sta tam oba prisegla. ​

Tu pride do novega neskladja v Bibliji. V tem primeru piše, da je kraj imenovan po prisegi Abrahama in Abiméleha, medtem ko samo pet poglavji kasneje piše, da je kraj imenovan po Izaku: "Dal mu je ime Šiba. Zato se mesto imenuje Beeršéba do današnjega dne. " (26:33)

---

21:32 Tako sta pri Beeršébi sklenila zavezo. Potem sta Abiméleh in poveljnik njegove vojske Pihól vstala in se vrnila v filistejsko deželo.

21:33 Abraham je v Beeršébi zasadil tamarisko in tam klical ime GOSPODA, večnega Boga.

21:34 In Abraham je prebival veliko dni kot tujec v filistejski deželi. ​

---

<- DVAJSETO POGLAVJE

DVAINDVAJSETO POGLAVJE ->