ATEISTIČNI INŠTITUT
  • PRVA STRAN
  • Novice
  • Članki
  • BRANJE BIBLIJE
    • STARA ZAVEZA
    • NOVA ZAVEZA
  • Projekti
  • Kontakt

PRVA MOJZESOVA KNJIGA - GENEZA (1 MZ, 44:1 - 44:34)

8/8/2019

0 Comments

 

ŠTIRIINŠTIRIDESETO POGLAVJE:
Še ena preizkušnja bratov


44

BIBLIJA
KOMENTAR
​1 Jožef je zapovedal oskrbniku svoje hiše in rekel: »Napolni žitne vreče teh mož z živežem, kolikor bodo mogli nesti, in položi vsakemu njegov denar na vrh vreče!

​2 Mojo čašo pa, srebrno čašo, deni na vrh žitne vreče najmlajšega skupaj z denarjem za žito!« In ta je storil, kakor mu je naročil Jožef.

3 Ob jutranji svetlobi so odpustili može in njihove osle.

4 Šli so iz mesta in še niso bili daleč, ko je Jožef ukazal oskrbniku svoje hiše: »Vzdigni se, hiti za možmi in ko jih dohitiš, jim reci: Zakaj ste dobro povrnili s hudim?

5 Ali ni to tisto, iz česar moj gospod pije in s čimer vedežuje? Hudo ste ravnali, ko ste to storili.«

6 Ko jih je oskrbnik dohitel, jim je izrekel te besede.

7 Rekli so mu: »Kako more moj gospod reči kaj takega? Daleč naj bo od tvojih služabnikov, da bi storili kaj takega!

8 Glej, denar, ki smo ga našli na vrhu svojih žitnih vreč, smo prinesli nazaj k tebi iz kánaanske dežele. Kako bi torej mogli ukrasti iz hiše tvojega gospoda srebro ali zlato?

​9 Če se predmet najde pri katerem izmed tvojih služabnikov, naj ta umre, mi pa bomo sužnji mojemu gospodu.«

10 »Prav,« je rekel, »naj bo, kakor pravite: tisti, pri katerem se najde, mi bo suženj, vi pa boste prosti krivde.«

11 Hitro je postavil vsak svojo žitno vrečo na tla in jo razvezal.

12 In oskrbnik je preiskoval: začel je pri najstarejšem, končal pa pri najmlajšem. Čašo je našel v Benjaminovi žitni vreči.

13 Tedaj so pretrgali oblačila, otovorili vsak svojega osla in se vrnili v mesto.
V tem poglavju ni nič omembe vrednega.

Juda posreduje

14 Tako so prišli Juda in njegovi bratje v Jožefovo hišo, ko je bil ta še tam. Vrgli so se pred njim na tla.

​15 Jožef jim je rekel: »Kaj ste vendar storili! Ali ne veste, da zna mož, kakršen sem jaz, vedeževati?«

16 Juda je rekel: »Kaj naj rečemo mojemu gospodu? Kaj naj govorimo in s čim naj se opravičimo? Bog je našel krivdo na tvojih služabnikih. Zdaj smo sužnji mojega gospoda, tako mi kakor ta, pri katerem se je našla čaša.«

17 Jožef pa je rekel: »Daleč naj bo od mene, da bi to storil! Mož, pri katerem se je našla čaša, mi bo suženj, vi pa pojdite v miru k svojemu očetu!«

18 Tedaj je Juda stopil k njemu in rekel: »Prosim, moj gospod, naj sme tvoj služabnik mojemu gospodu spregovoriti v ušesa besedo. Naj se ne vname tvoja jeza zoper tvojega služabnika! Saj si kakor faraon.

19 Moj gospod je vprašal svoje služabnike in rekel: ›Ali imate še očeta ali brata?‹

20 Mi pa smo rekli mojemu gospodu: ›Imamo še starega očeta in dečka, ki se mu je rodil v starosti. Njegov brat je umrl. Tako je ostal sam od svoje matere in oče ga ljubi.‹

21 Ti pa si rekel svojim služabnikom: ›Pripeljite ga k meni, da ga vidim s svojimi očmi!‹

22 Rekli smo mojemu gospodu: ›Mladenič ne more zapustiti očeta; če bi zapustil očeta, bi ta umrl.‹

23 Potem si rekel svojim služabnikom: ›Če ne pride z vami vaš najmlajši brat, ne boste več videli mojega obličja.‹

24 Ko pa smo prišli k svojemu očetu, tvojemu služabniku, smo mu sporočili besede mojega gospoda.

25 Naš oče je rekel: ›Vrnite se in nam kupite nekaj živeža!‹

26 Pa smo mu rekli: ›Ne moremo iti; le če bo naš najmlajši brat z nami, pojdemo; kajti ne smemo videti moževega obličja, če ni z nami našega najmlajšega brata.‹

27 Moj oče, tvoj služabnik, nam je rekel: ›Veste, da mi je žena rodila dva sinova.

28 Eden je odšel od mene in sem rekel: Zares, raztrgan je, raztrgan! Do danes ga nisem več videl.

29 Če vzamete še tega izpred mojega obličja in ga zadene nesreča, spravite moje sive lase od hudega v podzemlje.‹

30 Ko bi torej jaz zdaj prišel k svojemu očetu, tvojemu služabniku, in bi ne bilo mladeniča, na čigar dušo je navezana njegova duša,

31 bi oče umrl, ko bi videl, da ni mladeniča. Tako bi tvoji služabniki res spravili sive lase svojega očeta, tvojega služabnika, z žalostjo v podzemlje.

32 Kajti tvoj služabnik je zastavil sebe za mladeniča pri svojem očetu, ko je rekel: ›Če ga ne pripeljem k tebi, bom jaz kriv pred očetom vse dni.‹

33 Naj torej zdaj, prosim, tvoj služabnik ostane namesto mladeniča za sužnja mojemu gospodu; mladenič pa naj gre z brati!

34 Kako naj namreč grem brez mladeniča k očetu? Ne bi mogel gledati bridkosti, ki bi zadela mojega očeta.«

<- TRIINŠTIRIDESETO POGLAVJE
PETINŠTIRIDESETO POGLAVJE ->
0 Comments

    PRVA MOJZESOVA KNJIGA 
    (1:1 - 50:26)

    All
    01. POGLAVJE
    02. POGLAVJE
    03. POGLAVJE
    04. POGLAVJE
    05. POGLAVJE
    06. POGLAVJE
    07. POGLAVJE
    08. POGLAVJE
    09. POGLAVJE
    10. POGLAVJE
    11. POGLAVJE
    12. POGLAVJE
    13. POGLAVJE
    14. POGLAVJE
    15. POGLAVJE
    16. POGLAVJE
    17. POGLAVJE
    18. POGLAVJE
    19. POGLAVJE
    20. POGLAVJE
    21. POGLAVJE
    22. POGLAVJE
    23. POGLAVJE
    24. POGLAVJE
    25. POGLAVJE
    26. POGLAVJE
    27. POGLAVJE
    28. POGLAVJE
    29. POGLAVJE
    30. POGLAVJE
    31. POGLAVJE
    32. POGLAVJE
    33. POGLAVJE
    34. POGLAVJE
    35. POGLAVJE
    36. POGLAVJE
    37. POGLAVJE
    38. POGLAVJE
    39. POGLAVJE
    40. POGLAVJE
    41. POGLAVJE
    42. POGLAVJE
    43. POGLAVJE
    44. POGLAVJE
    45. POGLAVJE
    46. POGLAVJE
    47. POGLAVJE
    48. POGLAVJE
    49. POGLAVJE
    50. POGLAVJE

Powered by Create your own unique website with customizable templates.
  • PRVA STRAN
  • Novice
  • Članki
  • BRANJE BIBLIJE
    • STARA ZAVEZA
    • NOVA ZAVEZA
  • Projekti
  • Kontakt