PRVA MOJZESOVA KNJIGA - GENEZA (1 MZ, 30:1 - 30:43)

26/12/2018

TRIDESETO POGLAVJE

30

BIBLIJA

KOMENTAR

1 Rahela je videla, da Jakobu ne rojeva otrok. Zato je bila ljubosumna na sestro. Rekla je Jakobu: »Daj mi otrók, sicer bom umrla!«

2 Jakob se je razjezil na Rahelo in rekel: »Sem mar jaz namesto Boga, ki ti je odrekel telesni sad?«

Bog ima Rahelo tako rad, da ji je odrekel telesni sad.

3 Pa je rekla: »Tu je moja dekla Bilha, pojdi k njej, da bo rodila na mojih kolenih in bom po njej tudi jaz prišla do otrok.«

4 Dala mu je torej svojo deklo Bilho za ženo in Jakob je šel k njej.

5 Bilha je spočela in rodila Jakobu sina.

6 Rahela je rekla: »Bog mi je prisodil pravico in tudi uslišal mojo prošnjo; dal mi je sina.« Zato mu je dala ime Dan.

Ker Rahela ne more imeti otrok, se za svojo "deklo", ki je pravzaprav sužnja, odloči, da mora spati skupaj z njenim možen, hkrati pa še nositi in roditi otroka zanjo.

7 Rahelina dekla Bilha pa je spet spočela in rodila Jakobu drugega sina.

8 Rahela je rekla: »Božje boje sem bojevala s sestro in sem tudi zmagala.« Dala mu je ime Neftáli.

9 Ko pa je Lea spoznala, da ne bo več rodila, je vzela svojo deklo Zilpo in jo dala Jakobu za ženo.

10 Zilpa je Jakobu rodila sina.

11 Lea pa je rekla: »Srečno!« Dala mu je ime Gad.

12 Leina dekla Zilpa je rodila Jakobu še drugega sina.

13 Lea je rekla: »Blagor meni, kajti žene me bodo blagrovale!« In dala mu je ime Aser.

Poleg Rahele se je tudi Lea odločila, da bo njena dekla/sužnja zanjo spala z Jakobom in bo zanjo nosila in rodila otroke.

14 Ko je šel Ruben v času pšenične žetve na polje, je našel nadliščke. Nesel jih je svoji materi Lei. Rahela pa je rekla Lei: »Daj mi nekaj nadliščkov svojega sina!«

15 Pa ji je rekla: »Ti mar ni zadosti, da si mi vzela moža, da mi hočeš vzeti še sinove nadliščke?« Rahela je rekla: »Prav, pa naj nocoj leži s teboj za nadliščke tvojega sina!«

16 Ko se je Jakob zvečer vračal s polja, mu je šla Lea naproti in rekla: »K meni pojdeš, kajti plačala sem zate z nadliščki svojega sina!« Ležal je torej tisto noč z njo.

17 Bog je Leo uslišal; spočela je in rodila Jakobu petega sina.

18 In Lea je rekla: »Bog mi je dal plačilo, ker sem dala svojo deklo možu.« In dala mu je ime Isahár.

19 Potem je Lea spet spočela in rodila Jakobu šestega sina.

20 In Lea je rekla: »Bog me je obdaril z lepim darilom; zdaj me bo mož povišal, kajti rodila sem mu šest sinov.« Dala mu je ime Zábulon.

21 Potem je rodila hčer in ji dala ime Dina.

Potem, ko zlorabiš svojo sužnjo s tem, da mora spati s tvojim možen in ti rodi otroke, ti Bog poplača svoje dobro delo.

22 Potem se je Bog spomnil Rahele; Bog jo je uslišal in ji odprl naročje.

23 Spočela je in rodila sina. Rekla je: »Bog mi je odvzel sramoto.«

24 Dala je sinu ime Jožef in rekla: »Naj mi GOSPOD doda še drugega sina!«

Zanimivo, da se Bog mora kašne stvari spomniti, kakor da nanje pozabi.

Kako je Jakob obogatel

25 Potem ko je Rahela rodila Jožefa, je Jakob rekel Labánu: »Odpusti me, da grem v svoj kraj in v svojo deželo!

26 Naj vzamem ženi, za kateri sem ti služil, in otroke ter odidem. Saj veš, kako sem ti služil.«

27 Labán pa mu je rekel: »O, da bi našel naklonjenost v tvojih očeh! Iz znamenj sem spoznal, da me je GOSPOD blagoslovil zaradi tebe.«

28 Pristavil je še: »Določi si plačilo in ti ga dam!«

29 Rekel mu je: »Veš, kako sem ti služil in kaj se je zgodilo z živino v moji oskrbi.

30 Kajti tisto malo, kar si imel pred menoj, je zrastlo in se pomnožilo. GOSPOD te je blagoslovil za vsak moj korak. Zdaj pa – kdaj bom tudi jaz lahko delal za svojo hišo?«

31 In je rekel: »Kaj naj ti dam?« Jakob je rekel: »Ničesar ti ni treba dati, le tole mi stôri: naj še naprej pasem in varujem tvojo drobnico!

32 Danes bom šel po sredi vse tvoje drobnice in izločil vsa črno pikasta in marogasta jagnjeta in vse črne ovce. Prav tako tudi koze z belimi marogami ali belo pikaste. To naj bo moje plačilo!

33 Tako naj se izkaže moja pravičnost v prihodnosti, ko boš prišel k meni zaradi mojega plačila: vse, kar ne bo belo pikasto ali marogasto pri kozah in kar ne bo črno pri ovcah, to naj velja pri meni za ukradeno!«

34 Labán je rekel: »Prav, naj se zgodi, kakor si rekel!«

35 Tisti dan je Labán izločil svetlo progaste in marogaste kozle in vse pikaste in marogaste koze, vse, ki so imele kaj belega na sebi. Prav tako pa tudi vse, kar je imelo kaj črnega pri ovnih. Dal jih je v roke svojim sinovom.

36 Določil je razdaljo treh dni hoje med seboj in Jakobom. Ta je namreč pasel preostalo Labánovo drobnico.

37 Jakob si je vzel muževne šibe belega topola, mandeljnovca in platane in jih olupil tako, da so imele bele proge, ker je odkril belino na šibah.

38 Polagal je šibe, ki jih je obelil, v žlebove, korita, h katerim je prihajala drobnica pit. Mrkala se je namreč, ko je prihajala pit.

39 Drobnica se je torej parila pred šibami, potem pa povrgla progaste, pikaste in marogaste mladiče.

40 Jagnjeta je potem Jakob izločal. Postavljal je drobnico tako, da je bila obrnjena proti progam in vsemu, kar je bilo črnega pri Labánovi drobnici. Tako je pripravljal črede zase namesto za Labánovo drobnico.

41 Vedno, kadar se je mrkala krepka drobnica, je Jakob položil šibe pred oči drobnice v korita, da bi se parila pred šibami.

42 Pri slabotni drobnici pa ni polagal šib, zato so slabotne živali pripadle Labánu, krepke pa Jakobu.

43 Mož je silno obogatel; imel je številno drobnico, dekle in hlapce ter kamele in osle.

Prikaz slabega poznavanja dedovanja živali Jakoba, kakor tudi Boga, ki naj bi napisal ali navdihnil Biblijo in naj bi govorila resnico.

<- DEVETINDVAJSETO POGLAVJE

ENAINTRIDESETO POGLAVJE ->

0 Comments