PRVA MOJZESOVA KNJIGA - GENEZA (1 MZ, 24:1 - 24:67)

19/11/2018

ŠTIRIINDVAJSETO POGLAVJE:
Abraham oženi Izaka

24

BIBLIJA

KOMENTAR

1 Abraham je bil star, že močno v letih in GOSPOD ga je v vsem blagoslovil.

2 Abraham je rekel najstarejšemu služabniku svoje hiše, ki je upravljal vse njegovo imetje: »Polôži roko pod moja ledja,

Abraham je služabniku rekel naj mu da roko pod ledja - roko na genitalije?

Je to star način "prisege na Biblijo"?

3 da te zaprisežem pri GOSPODU, Bogu neba in Bogu zemlje, da ne vzameš žene mojemu sinu izmed hčera Kánaancev, med katerimi prebivam,

4 ampak da pojdeš v mojo deželo, k mojemu sorodstvu, in dobiš ženo za mojega sina Izaka.«

Je to znak Abrahamove nestrpnosti do drugih? Znak demence in rasizma?

5 Služabnik pa mu je rekel: »Kaj pa, če ženska ne bo hotela iti z menoj v to deželo? Ali naj popeljem tvojega sina nazaj v deželo, iz katere si prišel?«

6 Abraham mu je rekel: »Varuj se tega, da bi odpeljal mojega sina tjakaj!

7 GOSPOD, Bog neba, ki me je vzel iz hiše mojega očeta in iz dežele moje rodbine, ta, ki mi je govoril, mi prisegel in rekel: ›Tvojemu potomstvu bom dal to deželo,‹ bo poslal svojega angela pred teboj, da boš od tam dobil ženo mojemu sinu.

8 Če pa ženska ne bi hotela iti s teboj, si prost te moje prisege. Samo nikar ne vôdi mojega sina tjakaj!«

Abraham trdi, da bo Bog poslal angela zato, da njegovemu sinu najde ženo. Zanimive so Božje poti delovanja.

9 Služabnik je tedaj položil roko pod ledja svojega gospoda Abrahama in mu prisegel glede te zadeve.

Nenavadne navade polaganja rok pod ledja so v teku.

10 Služabnik je vzel deset kamel izmed kamel svojega gospoda in odšel. S seboj je vzel tudi vseh vrst blago, najdragocenejše stvari svojega gospoda. Odpravil se je na pot in šel proti Mezopotamiji v Nahórjevo mesto.

11 Ustavil je kamele, da bi se spočile zunaj mesta pri vodnjaku. Bilo je proti večeru ob času, ko hodijo ženske zajemat vodo.

Tu lahko izpostavimo, da so bile kamele udomačene okoli leta 1000 pred našim štetjem, kar je mnogo stoletji pred življenjem Abrahama, če štejemo življenja karakterjev v knjigi.

12 Tedaj je rekel: »GOSPOD, Bog mojega gospoda Abrahama, pomagaj mi, da se mi danes posreči, in izkaži dobroto mojemu gospodu Abrahamu!

13 Glej, stojim pri studencu in hčere mož tega mesta prihajajo zajemat vodo.

14 Dekle, ki ji bom rekel: ›Nagni, prosim, vrč, da bom pil!‹ in ki bo rekla: ›Pij! Pa tudi tvoje kamele bom napojila,‹ naj bo tista, ki si jo določil za svojega služabnika Izaka, in po tem bom spoznal, da si izkazal dobroto mojemu gospodu.«

15 Še preden je to do kraja izgovoril, je prišla Rebeka, ki se je rodila Betuélu, sinu Milke, žene Abrahamovega brata Nahórja, z vrčem na rami.

Začetek prošnje Bogu k pomoči.

16 Bila je zelo lepega videza, devica, ki je še ni spoznal moški. Stopila je k studencu, napolnila vrč in prišla gor.

Je Bogu tako zelo pomembno, da je ženska devica, da je to nujno moral dati zapisati v Biblijo?

17 Tedaj ji je služabnik pritekel naproti in rekel: »Daj mi, prosim, piti malo vode iz vrča!«

18 Rekla je: »Pij, gospod!« Hitro je spustila vrč na roko in mu dala piti.

19 In ko ga je napojila, je rekla: »Tudi tvojim kamelam grem zajemat vodo, dokler se ne napijejo.«

Prošnja se že uresniči.

Če bi takšna naključja dogajala še danes, ko ljudje prosijo Boga in jim ta ustreže preden do konca izrečejo prošnjo, bi nedvomno bilo še več vernikov.

Zakaj Bog ne usliši ljudi še v današnjem času?

20 Urno je spraznila vrč v korito in spet stekla k vodnjaku zajemat. Tako je zajela vsem njegovim kamelam.

21 Medtem jo je mož molče opazoval, da bi spoznal, ali je GOSPOD njegovo pot naredil uspešno ali ne.

22 Ko so se kamele napile, je vzel zlat obroček, težak pol šekla, in dve zlati zapestnici, težki deset šeklov, za njeni roki.

23 Rekel je: »Čigava hči si? Povej mi, ali je v hiši tvojega očeta kaj prostora, kjer bi mi prenočili!«

24 Rekla mu je: »Sem hči Betuéla, Milkinega sina, ki ga je rodila Nahórju.«

25 Rekla mu je še: »Imamo veliko slame in krme in tudi prostora za prenočevanje.«

Bog za skupno življenje rad daje ljudi, ki so si v sorodu: "Rebeka, ki se je rodila Betuélu, sinu Milke, žene Abrahamovega brata Nahórja, z vrčem na rami."

26 Mož je pokleknil in se priklonil GOSPODU.

27 Rekel je: »Blagoslovljen bodi GOSPOD, Bog mojega gospoda Abrahama, ki ni odrekel svoje dobrote in zvestobe mojemu gospodu! GOSPOD me je vodil po poti, ki me je pripeljala do hiše brata mojega gospoda.«

28 Dekle je stekla in povedala hiši svoje matere, kaj se je zgodilo.

29 Rebeka je imela brata, ki mu je bilo ime Labán. In Labán je tekel ven k možu pri studencu.

30 Ko je videl obroček in zapestnici na rokah svoje sestre in slišal besede sestre Rebeke, kako je rekla: »Tako mi je rekel mož,« je šel k možu. Ta je stal pri kamelah ob studencu.

31 Rekel je: »Pridi, blagoslovljen od GOSPODA! Kaj bi stal zunaj! Pospravil sem hišo in naredil prostor za kamele.«

32 Mož je stopil v hišo, Labán pa je razsedlal kamele, jim dal slame in krme, njemu in možem, ki so bili z njim, pa vode, da bi si umili noge.

33 Ko je predenj postavil jedi, je ta rekel: »Ne bom jedel, dokler ne povem svoje zadeve.« Labán je rekel: »Govôri!«

34 Rekel je: »Abrahamov služabnik sem.

35 GOSPOD je silno blagoslovil mojega gospoda, tako da je obogatel. Dal mu je drobnice in goveda, srebra in zlata, hlapcev in dekel, kamel in oslov.

Blagoslovljeni z veseljem sprejmejo sužnje, ki jih lepše imenujejo za hlapce in dekle.

36 Sara, žena mojega gospoda, mu je rodila sina, potem ko je ostarela. Temu je izročil vse imetje.

37 Moj gospod me je zaprisegel in rekel: ›Ne jemlji mojemu sinu žene izmed hčera Kánaancev, v katerih deželi prebivam,

38 temveč pojdi do hiše mojega očeta, k moji rodbini, in dôbi ženo mojemu sinu!‹

39 Rekel sem svojemu gospodu: ›Kaj pa, če ženska ne bo hotela iti z menoj?‹

40 Pa mi je rekel: ›GOSPOD, pred čigar obličjem hodim, bo poslal svojega angela s teboj in bo storil, da bo tvoja pot uspešna in da boš dobil ženo mojemu sinu iz moje rodbine, iz hiše mojega očeta.

41 Le tedaj te prisega, ki si mi jo izrekel, ne bo več vezala, če boš prišel k moji rodbini in ti je ne bodo hoteli dati, tedaj si prost prisege.‹

42 Tako sem danes prišel k studencu in govoril: ›GOSPOD, Bog mojega gospoda Abrahama, ko bi vendar hotel narediti uspešno to pot, po kateri hodim!

43 Glej, stojim pri studencu; ko pride dekle zajemat, ji bom rekel: Daj mi piti malo vode iz svojega vrča!

44 Če mi bo rekla: Pij, pa tudi za tvoje kamele bom zajela, je to tista ženska, ki jo je GOSPOD določil za sina mojega gospoda.‹

Sliši se, kakor da bi odposlanec vzel prvo žensko, ki bi jo videl, nato pa si izmislil, da je izrekla točno te besede, ki jih je sam dejal Bogu.

Če je že pri studencu, ali bi mu kdorkoli drug sploh lahko rekel veliko drugih reči, kakor "pij" ali "ne pij"?

45 Še preden sem to izgovoril v svojem srcu, je prišla Rebeka z vrčem na rami in stopila dol k studencu zajemat. Pa sem ji rekel: ›Daj mi, prosim, piti!‹ 

Če besede niso bile izgovorjene (niti v srcu), kako se potem sploh lahko reče, da se je stvar sploh zgodila? Če se je stvar najprej zgodila, šele nato pa je odposlanec rekel, kaj se mora zgoditi, potem je sam sebi izpolnil prerokbo.

Jaz imam avto, nato prosim Boga za avto, in glej, res imam avto. Kdo bi si mislil, da imam avto? Iz tega sledi - Bog mi je dal avto.

46 Hitro je spustila vrč z rame in rekla: ›Pij, pa tudi tvoje kamele bom napojila.‹ Pil sem torej in tudi kamele je napojila.

47 Vprašal sem jo: ›Čigava hči si?‹ Rekla je: ›Sem hči Betuéla, Nahórjevega sina, ki mu ga je rodila Milka.‹ Tedaj sem ji dal obroček na nos in zapestnici na roke.

48 Potem sem pokleknil in se priklonil GOSPODU in hvalil GOSPODA, Boga svojega gospoda Abrahama, ki me je vodil po pravi poti, da bi vzel hčer brata svojega gospoda za njegovega sina.

Verjetno je šlo nekako tako: "Hvala, da boš poročil hčerko brata svojega gospoda za njegovega sina. Saj veš, ohrani gene v družini."

49 Če ste torej pripravljeni izkazati dobroto in zvestobo mojemu gospodu, mi povejte! In če ne, mi povejte, da se obrnem na desno ali na levo!«

50 Labán in Betuél sta odgovorila: »Od GOSPODA je prišla ta stvar, ne moreva ti reči o tem ne dobro ne slabo.

51 Tu imaš Rebeko; vzemi jo in pojdi in naj bo žena sinu tvojega gospoda, kakor je govoril GOSPOD!« 

"Ker se nedvomno ne lažeš, govoriš resnico in nisi tujec, ki je komaj prišel k nam in praviš, da je tvoj gospodar sužnjelastnik, izvoli, vzemi mojo hči."

52 Ko je Abrahamov služabnik slišal te besede, se je do tal priklonil GOSPODU.

53 In služabnik je potegnil na dan srebrne in zlate posode in oblačila ter dal to Rebeki. Tudi njenemu bratu in materi je dal dragocena darila.

54 Potem so jedli in pili, on in možje, ki so bili z njim, in prenočili. Ko pa so zjutraj vstali, je rekel: »Odpustite me k mojemu gospodu!«

55 Njen brat in njena mati sta rekla: »Naj dekle ostane pri nas še nekaj časa, kakih deset dni, potem bo šla.«

56 Rekel jima je: »Ne zadržujta me! GOSPOD je mojo pot kronal z uspehom. Odpustita me, naj odidem k svojemu gospodu!«

57 Rekla sta: »Pokličimo dekle in jo vprašajmo, kaj meni!«

58 Poklicala sta Rebeko in ji rekla: »Ali bi hotela oditi s tem možem?« Rekla je: »Pojdem.«

"Hej, ženska, greš z njim takoj zdaj, ali čez deset dni?"
Kako radodarni so starši z možnostjo izbire.

59 Odpustili so torej svojo sestro Rebeko, njeno dojiljo, Abrahamovega služabnika in njegove može.

60 Blagoslovili so Rebeko in ji rekli:
»O sestra naša,
namnôži se v tisoče deset tisočev!
Tvoj zarod naj zavzame
vrata svojih sovražnikov!«

61 Rebeka in njene služabnice so se vzdignile, sedle na kamele in šle za možem. Tako je služabnik vzel Rebeko in odšel.

62 Tisti čas se je Izak vrnil od vodnjaka v Laháj Roí in prebival v pokrajini Negeb.

63 Proti večeru se je šel sprehajat na polje. Ko je vzdignil oči, je zagledal, da se bližajo kamele.

64 Tudi Rebeka je vzdignila oči in zagledala Izaka. Spustila se je s kamele.

65 Rekla je služabniku: »Kdo je človek, ki nam prihaja naproti po polju?« Služabnik je rekel: »To je moj gospod.« Tedaj je vzela tančico in se zakrila.

66 Služabnik je Izaku poročal o vsem, kar je storil.

67 Izak jo je popeljal v šotor svoje matere Sare. Vzel je Rebeko, da je postala njegova žena. Izak jo je ljubil in se potolažil po materini smrti.

<- TRIINDVAJSETO POGLAVJE

PETINDVAJSETO POGLAVJE ->

0 Comments