PRVA MOJZESOVA KNJIGA - GENEZA (1 MZ, 3:1 - 3:24)

12/6/2018

TRETJE POGLAVJE:
IZGON IZ RAJA

3

BIBILJA

KOMENTAR

3:1 Kača pa je bila bolj prekanjena kakor vse živali na polju, ki jih je naredil GOSPOD Bog. Rekla je ženi: »Ali je Bog res rekel, da ne smeta jesti z nobenega drevesa v vrtu?«

Če Biblijo jemljemo literalno vemo, da govoreče kače ne obstajajo, niti ji Bog ni dal te sposobnosti. Je torej Kača svojevrsten magični dejavnik? Eden izmed Bogov (1:26), v imenu katerih je Bog govoril v prvem poglavju?

3:2 In žena je rekla kači: »Od sadu drevja v vrtu jeva,

3:3 ›le z drevesa sredi vrta,‹ je rekel Bog, ›ne jejta sadu, tudi dotikajta se ga ne, sicer bosta umrla!‹«

3:4 Kača pa je rekla ženi: »Nikakor ne bosta umrla!

3:5 V resnici Bog ve, da bi se vama tisti dan, ko bi jedla z njega, odprle oči in bi postala kakor Bog, poznala bi dobro in húdo.«

Kača je govorila resnico (3:4), saj sta oba spoznala dobro od hudega, kasneje izvemo še, da Adam ni umrl, kot je rekel Bog (2:17), temveč je živel 930 let (5:5).

3:6 Žena je videla, da je drevo dobro za jed, mikavno za oči in vredno poželenja, ker daje spoznanje. Vzela je torej od njegovega sadu in jedla, dala pa je tudi možu, ki je bil z njo, in je jedel.

Preden začnemo, moramo vedeti, da je Bog moškemu prepovedal jesti z drevesa še preden je naredil žensko. Torej je moški moral povedati ženski, kaj je rekel Bog.

Ženska je sama presodila, da je drevo dobro za jed, ker daje spoznanje. Stvaritev Boga (ženska), je že sama od sebe v sebi nosila vrednoto do spoznanja: "je drevo dobro za jed, mikavno za oči in vredno poželenja, ker daje spoznanje."
Da sadež drevesa nosi spoznanje je ženska slišala morala slišati že prej saj kači pove, kaj je zapovedal Bog. (3:20)
Zaradi tega že predhodnega znanja bi ženska (direktna stvaritev Boga) že jedla ta sadež, če bi le vedela resnico - da ne bo umrla tistega dne. Iz tega sledi, da ni jedla le zaradi tega, ker se je bala smrti in to zaradi laži Boga: "Kajti na dan, ko bi jedel z njega, boš gotovo umrl.« (2:17)
Moški je namreč živel 930 let in ni umrl isti dan. (5:5)

Mož je bil poleg žene, zato lahko sklepamo, da je on prav tako naredil zavestno odločitev, da bo jedel od prepovedanega drevesa.

Zakaj ju Bog ni ustavil in ju še enkrat vprašal, česi tega res želita, ni vseprisoten?
Zakaj jima je sploh zapovedal kaj smeta in česa ne smeta, ni vseveden?

3:7 Tedaj so se obema odprle oči in spoznala sta, da sta naga. Sešila sta si predpasnika iz smokvinih listov. 

3:8 Zaslišala sta glas GOSPODA Boga, ki je ob dnevnem vetriču hodil po vrtu. Človek in njegova žena sta se skrila pred GOSPODOM Bogom sredi drevja v vrtu.

Bog ima telo, saj je "hodil po vrtu".

3:9 GOSPOD Bog je poklical človeka in mu rekel: »Kje si?« 

Prva možnost je, da Bog ni vseveden in vemogočen, druga pa, da se igra skrivalnice.

3:10 Rekel je: »Slišal sem tvoj glas v vrtu, pa sem se zbal, ker sem nag, in se skril.«

3:11 Pa je rekel: »Kdo ti je povedal, da si nag? Si mar jedel z drevesa, s katerega sem ti prepovedal jesti?«

Zopet dodatna indikacija, da Bog ni vseveden, saj ne ve, kaj se je zgodilo.

3:12 Človek je rekel: »Žena, ki si mi jo dal, mi je dala z drevesa in sem jedel.«

3:13 GOSPOD Bog je rekel ženi: »Kaj si to storila?« Žena je odgovorila: »Kača me je zapeljala in sem jedla.«

Moški krivdo preloži na žensko. Z retoričnim vprašanjem jo krivi tudi Bog.
Ženska krivdo prelaga na kačo.

3:14 GOSPOD Bog je rekel kači:
»Ker si to storila,
bodi prekleta med vso živino
in vsemi poljskimi živalmi.
Po trebuhu se boš plazila
in prah jedla
vse dni življenja.

3:15 Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo
ter med tvojim zarodom in njenim zarodom.
On bo prežal na tvojo glavo,
ti pa boš prežala na njegovo peto.«

Glede na to, da kače ne jedo prahu, lahko sklepamo, da je vsaka Božja beseda mišljena metaforično, ne dobesedno.

Vidimo tudi, da se je Bog zavestno odločil za sejanje sovraštva. Tako vidimo, da Bog ni dober.

3:16 Ženi pa je rekel:
»Zares, mnogo boš trpela v svoji nosečnosti
in v bolečinah boš rojevala otroke.
Po možu boš hrepenela,
on pa bo gospodoval nad teboj.«

Ženski tokrat daje bolečino pri rojstvu ter jo podreja moškemu. Bog je vzpostavil šovinizem ter sistem bolečine.

3:17 In človeku je rekel:
»Ker si poslušal glas svoje žene
in jedel z drevesa,
o katerem sem ti zapovedal in rekel: ›Nikar ne jej z njega!‹
naj bo zaradi tebe prekleta zemlja;
s trudom boš jedel od nje vse dni svojega življenja.

Tudi moškega kaznuje, vendar hkrati z žensko, saj imata oba težave s trudom dela na zemlji, ne le moški.

3:18 Trnje in osat ti bo rodila
in jedel boš poljsko rastlinje.

Pred tem naj ne bi bilo trnja, saj je človek lahko jedel iz katerekoli rastline. Sedaj lahko je le poljsko rastline?

3:19 V potu svojega obraza
boš jedel kruh,
dokler se ne povrneš v zemljo,
kajti iz nje si bil vzet.
Zares, prah si
in v prah se povrneš.«

Takrat je že obstajal kruh?

3:20 Človek je imenoval svojo ženo Eva,

angleškem prevodu je dodano: "because she was the mother of all living. (ker je mati vseh živih.)" To se navezuje na hebr. besedo Eva, ki je podobna besedi življenje. Ta del je iz slovenskega prevoda morda vzet zaradi nasprotja, ki se pojavi ob omembi kralja Melkízedeka: "Brez očeta je, brez matere, brez rodovnika, brez začetka dni in brez konca življenja; podoben pa je Božjemu Sinu in ostane duhovnik za vselej." (Heb, 7:3)
Prav tako se nasprotje pojavu v Genezi (6:4): "Tiste dni in tudi pozneje – ko so hodili Božji sinovi k človeškim hčeram, ki so jim rodile otroke – so bili na zemlji velikani. To so bili junaki, sloveči možje iz davnine."

3:21 GOSPOD Bog je naredil človeku in njegovi ženi suknji iz kože in ju oblekel.

Katoliška razlaga je, da to dejanje kaže na to, kako Bog skrbi za človeka in hoče omiliti kazen. Hkrati pa ne upoštevajo tega, da je Bog sam tisti, ki si je kazen izmislil. Prav tako je od nekod moral dobiti kože, to pomeni, da je bil on tisti, ki je prvi ubil živo bitje na Zemlji.

3:22 Tedaj je GOSPOD Bog rekel: »Glejte, človek je postal kakor eden izmed nas, saj pozna dobro in húdo. Da ne bo zdaj iztegnil roke in vzel še z drevesa življenja ter jedel in živel na veke!«

3:23 In GOSPOD Bog je odpravil človeka iz edenskega vrta obdelovat zemljo, iz katere je bil vzet.

3:24 Izgnal je človeka in postavil vzhodno od edenskega vrta kerube in meč, iz katerega je švigal ogenj, da bi stražili pot do drevesa življenja.

Bog zopet izpostavi, da je bogov več: " ... postal kakor eden izmed nas ... ".

Še preden pa imata možnost jesti z drevesa življenja, ju Bog odpravi iz edenskega vrta. Zakaj to še posebaj izpostavi, saj vendar ni prepovedal jest z drevesa življenja, če z drevesa spoznanja dobrega in hudega (2:17). Se boji, da bi prva človeka postala kakor bogova, saj bi živela večno? Ali to pomeni, da se od Boga, ločimo le po tem, da ne živimo večno?

Iz tod lahko izhajamo, da za prepoznavanje dobrega in slabega ne potrebujemo Boga, saj smo v tem Bogu enaki. Moralnost torej ne izvira iz prepoznavanja Boga, saj sta za prepoznavanje dobrega in slabega morala prekoračiti prepovedi Boga.

Ali je to prispodoba za to, da moramo prekoračiti zapovedi avtoritete, da sami spoznamo dobro od slabega, saj nam nihče zares ne more povedati, kaj je resnično dobro in resnično slabo?

<- DRUGO POGLAVJE

ČETRTO POGLAVJE ->

0 Comments