PRVA MOJZESOVA KNJIGA - GENEZA (1 MZ, 2:1 - 2:25)

1/6/2018

DRUGO POGLAVJE

BIBLIJA

KOMENTAR

2:1 Tako sta bila narejena nebo in zemlja in vsa njuna vojska.

2:2 Sedmi dan je Bog dokončal delo, ki ga je naredil, in počival je sedmi dan od vsega dela, ki ga je storil.

Glede na to, da je Bog primoran počivati lahko sklepamo, da ne more biti vseprisoten v kateremkoli času. Koliko časa mora počivati? Na koliko časa? Vsak sedmi dan?

2:3 In Bog je blagoslovil sedmi dan in ga posvetil, kajti ta dan je počival od vsega svojega dela, ki ga je storil, ko je ustvarjal.

Po vraževerju naj bi delo na soboto prineslo nesrečo, zato je bilo prepovedano. Glede na to, da se v nekaterih deželah teden začne z nedeljo in ne ponedeljkom, bi sedmi dan prišel na soboto, kar bi bilo v nasprotju z delovanjem Boga. Zaradi tega je v nekaterih prevodih namesto sedmega dne naveden šesti dan, ki bi sovpadalo s počitkom na soboto. V naslednjih poglavjih Biblije je sedmemu dnevu (soboti) pridan poseben teološki pomen potrebnega počitka: "Šest dni delaj, sedmi dan pa počivaj, da si odpočijeta tvoj vol in osel in si oddahneta sin tvoje dekle in tujec!" (2 Mojzes 23:12)

2:4 To je nastanek neba in zemlje, ko sta bila ustvarjena.

Od tu (2:4) pa do konca drugega poglavja (2:25) smo priča stvarjenju, ki ima povsem drugačno sosledje dogodkov kakor prvo pričevanje (1:1 - 2:3).

2:5 Na dan, ko je GOSPOD Bog naredil zemljo in nebo, še ni bilo nobenega poljskega grmičja na zemlji in trava še ni rastla na polju, kajti GOSPOD Bog še ni pošiljal dežja na zemljo in ni še bilo človeka, da bi polje obdeloval.

2:6 Iz zemlje pa se je vzdigovala vlaga in namakala vso površino polja.

2:7 GOSPOD Bog je iz zemeljskega prahu izoblikoval človeka, v njegove nosnice je dahnil življenjski dih in tako je človek postal živa duša.

V tem poglavju je Bog ustvaril človeka (2:7), ko še ni bilo rastlin (2:5) in živali, medtem ko je v prvem poglavju najprej ustvaril rastlinje (1:11), živali (1:25) in šele nato človeka (1:26-31). Tako je prvotno zaključil svoj šesti dan.

2:8 GOSPOD Bog je zasadil vrt proti vzhodu v Edenu in je tja postavil človeka, katerega je bil izoblikoval.

2:9 GOSPOD Bog je dal, da je iz zemlje pognalo vsakovrstno drevje, prijetno za pogled in dobro za jed, tudi drevo življenja v sredi vrta in drevo spoznanja dobrega in hudega.

Bog je posredno ustvaril dve magični dreves: drevo življenja in drevo spoznanja. Tudi ti dve drevesi sta bili "prijetno za pogled in dobro za jed".

2:10 V Edenu je izvirala reka, da je namakala vrt; od tam pa se je delila v štiri glavne reke.

2:11 Ena od njih se imenuje Pišón. Ta teče okoli vse dežele Havíla, v kateri je zlato –

2:12 in zlato te dežele je dobro; tam je tudi bdelij in kamen oniks.

2:13 Drugi reki je ime Gihon. Ta teče okoli vse dežele Kuš.

2:14 Tretji reki je ime Tigris. Ta teče vzhodno od Asúrja. Četrta reka pa je Evfrat.

2:15 GOSPOD Bog je vzel človeka in ga postavil v edenski vrt, da bi ga obdeloval in varoval.

Bog izpostavi nujno pozitivno naravnanje človeka k vrtu - mora ga varovati. Če to idejo prenesemo na našo naravo, je jasno, da jo moramo zaščititi pred negaitvnimi vplivi.

Navkljub vsemogočnosti Boga, je za vrt, njegovo obdelavo in varnost, zdolžen človek.

2:16 GOSPOD Bog je človeku zapovedal in rekel: »Z vseh dreves v vrtu smeš jesti, 

2:17 le z drevesa spoznanja dobrega in hudega nikar ne jej! Kajti na dan, ko bi jedel z njega, boš gotovo umrl.«

Kaj je narobe s tem, da bi človek razlikoval dobro od hudega? Ni to zaželeno, da lahko izvaja dobra dejanja? To bi Bog lahko upravičil res samo s tem, da bi človek umrl, kot pravi: "Kajti na dan, ko bi jedel z njega, boš gotovo umrl."
Niti to se ni izkazalo kot resnično!
Adam v tretjem poglavju (3:6) poje prepovedan sadež in kjub temu živi še 930 let (5:5).
Bog je postavljen pred lažjo, ki je nihče ne more zanikati.

2:18 GOSPOD Bog je rekel: »Ni dobro za človeka, da je sam; naredil mu bom pomoč, ki mu bo primerna.«

Imajo zato duhovniki nune in kuharice?

2:19 GOSPOD Bog je izoblikoval iz zemlje vse živali na polju in vse ptice pod nebom ter jih pripeljal k človeku, da bi videl, kakšna imena jim bo dal, in da bi vsako živo bitje imelo tisto ime, ki bi mu ga dal človek.

Strokovnjaki ocenjujejo, da je vseh vrst na Zemlji okoli 8.7 milijonov. Če bi Adam zares vsem različnim živalim dal ime, bi za to najverjetneje porabil zelo veliko časa.

Tu je tudi drugi del neskladja v Bibliji glede stvaritve živali. V prvem poglavju Gezeze (1:20) živali začnejo svoje življenje v vodi, medtem ko tu začno življenje iz zemlje. Ni jih stvaril z besedo kakor prej, temveč jih je izoblikoval iz zemlje.

2:20 Tako je človek dal imena vsej živini in vsem pticam na nebu in vsem živalim na polju, za človeka pa se ni našla pomoč, ki bi bila njemu primerna. 

2:21 GOSPOD Bog je tedaj storil, da je na človeka leglo trdno spanje in je zaspal. Vzel je eno njegovih reber in tisto mesto napolnil z mesom.

2:22 GOSPOD Bog je iz rebra, ki ga je vzel človeku, naredil ženo in jo pripeljal k človeku.

Zaradi tega so kristjani verjeli, da imajo moški eno rebro manj od žensk. Leta 1543 naj bi Vesalij pokazal, da temu ni tako, zaradi česar je pod pritiskom papeža moral zapustiti Italijo.

2:23 Tedaj je človek rekel:
»To je končno kost iz mojih kosti
in meso iz mojega mesa;
ta se bo imenovala móžinja,
kajti ta je vzeta iz moža.«